Aleksander Zorn prejme Rožančevo nagrado za delo Smešna žalost preobrazbe. Foto: RTV SLO
Aleksander Zorn prejme Rožančevo nagrado za delo Smešna žalost preobrazbe. Foto: RTV SLO
Aleksander Zorn
Po mnenju žirije je Zornova esejistika med drugim tudi vznemirljivo osebna. Foto: RTV SLO

Zorn prejme priznanje za najboljšo esejistično zbirko za delo Smešna žalost preobrazbe: Zgodbe o čudežih slovenske demokracije 1994-2004, ki je izšla pri Slovenski matici. Žirija, ki jo pod predsedstvom Edvarda Kovača sestavljajo še Ignacija J. Fridl, Petra Vidali in Matevž Kos, je o nagrajencu povedala, da v zbirki literaturo povzdigne nad vsako zgodovinsko, sociološko in psihološko razčlembo. Za kulturni program podelitve sta poskrbela nastopa Borisa Cavazze in kvarteta saksofonov Saksofobija, slovesnosti pa se je udeležil tudi minister za kulturo Vasko Simoniti.

Pridih voltairjanske ironije
Po mnenju žirije je vsak kritičen družbeni esej hkrati vznemirljivo oseben in prav to izražajo tudi zapisi Aleksandra Zorna, ki v svojem delu sledi vzoru svojega nekdanjega sopotnika Marjana Rožanca. Njegove ocene so tudi izjemno vprašujoče, odsevajo oseben razmislek in obenem postavljajo pod vprašaj ustaljene splošne sodbe tudi intelektualnih krogov na Slovenskem, zaradi česar že v svojem izhodišču ne morejo zadovoljiti vsakega bralca.

Žirija je avtorjev slog označila za "voltairjanski," na kar namiguje njegova ironija, ki se najraje loti prevladujoče ideologije in na Voltairjev način pokaže, kako tudi naš čas še ni čas "razsvetljenih idej," ampak se nekako udobno namešča v uporabniški miselnosti. Nagrajenec je o svojem delu povedal, da je esej naravna oblika, ob kateri dobro počuti in ga lahko odnese v literaturo. Dodal je še, da pri tem nikoli ne ve, kam ga bo odneslo, saj pri takšnem pisanju deluje drugačna, notranja logika.

O nagradi
Za letošnjo nagardi sta bila nominirana še Dušan Jovanovič, ki se je predstavljal z delom Sobotna knjiga (V. B. Z. Ljubljana), in Brane Senegačnik z zbirko Paralipomena poetica (LUD Literatura). Priznanje, ob katerem bo letos nagrajenec prejel 700.000 tolarjev, podeljuje sklad Marjana Rožanca, ki sta ga ustanovila Nova revija in založba Mihelač.