Max Gallo (1932-2017) med govorom ob sprejemu v vrste Académie française. Foto: AP
Max Gallo (1932-2017) med govorom ob sprejemu v vrste Académie française. Foto: AP
Julij Cezar
V slovenskem prevodu Špele Mihelač je leta 2005 izšla Gallova biografija Julija Cezarja, naslovljena preprosto Julij Cezar. Foto: Mladinska knjiga

Leta 1932 v Nici rojeni Max Gallo je bil sin italijanskih priseljencev. Sprva se je šolal v domačem kraju, kasneje pa je študiral politologijo v Parizu. Karierno pot je začel kot gimnazijski učitelj, kasneje je bil asistent na Univerzi v Nici, nato še profesor v Parizu. Deloval je tudi kot novinar in bil med drugim med letoma 1971 do 1981 kolumnist tednika L'Express. Je avtor več ko sto romanov, zgodovinskih esejev in biografij.

Zgodovinar, dejaven tudi v političnih vodah
Sicer pa je bil Gallo do leta 1956 v vrstah komunistov, leta 1974 se je pridružil socialistični stranki. Kasneje je bil tudi vladni tiskovni predstavnik v času Françoisa Mitterranda, ki je bil francoski predsednik med letoma 1981 in 1995.

Leta 2007 je Max Gallo postal član Académie française, pri čemer je nadomestil takrat umrlega novinarja in filozofa Jean-Françoisa Revela. Ta akademija je osrednja francoska ustanova, ki se ukvarja s francoskim jezikom in so jo ustanovili leta 1635, jo leta 1793 razpustili, nato pa jo je leta 1803 ponovno ustanovil Napoleon Bonaparte.

"Zgodovino poganjajo velike osebnosti"
In prav po Gallovi biografiji so leta 2002 posneli štiridelno nadaljevanko o Napoleonu, v kateri so nastopili Christian Clavier, Gérard Depardieu in Isabella Rossellini. Po njegovem romanu Une affaire intime iz leta 1979 so posneli film, naslovljen Boulevard des assassins. Gallo je v romanih zgodovino Francije opisoval živopisno in na precej poljuden način. Njegov zgodovinski pogled je bil zelo tradicionalen – v Gallovih očeh namreč zgodovine niso poganjali socialni prevrati ali družbene spremembe, temveč velike zgodovinske osebnosti.

Pomemben prispevek k zakladnici biografij
Med njegove najodmevnejše življenjepise poleg Napoleonovega spadajo še tiste Julija Cezarja, Ludvika XIV., Maximiliena Robespierra, Rose Luxemburg in Charlesa de Gaulla. Od leta 2005 lahko biografijo Julija Cezarja beremo tudi v slovenščini, saj jo je za Mladinsko knjigo prevedla Špela Mihelač.

Max Gallo se je poslovil pri starosti 84 let na jugu svoje domovine, še poroča nemška tiskovna agencija DPA.