Roman Veliki voz mu je leta 1993 prinesel nagrado kresnik, na Slovenskem knjižnem sejmu pa so mu podelili tudi Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo.

Miloš Mikeln se je v Celju rodil leta 1930, študiral je primerjalno književnost na Filozofski fakulteti in režijo v Ljubljani. Sprva je bil režiser in umetniški vodja Prešernovega gledališča v Kranju, nato je delal v novinarstvu (Glas Gorenjske, Delavska enotnost, Ljubljanski dnevnik, Naši razgledi, Delo itd.), povzema spletno Delo. Sledila je še ena služba v gledališču (direktor Mestnega gledališča ljubljanskega), od leta 1984 pa je bil samostojni pisatelj. V letih 1985 do 1989 je bil na čelu slovenskega Pena, na njegovo pobudo je bil ustanovljen odbor pisateljev za mir.

(Po)vojne razmere, pogosto skozi prizmo satire
Njegova dela so usmerjena predvsem v satiro in humor, v njih opisuje življenje med vojno, po vojni in svoj pogled na takratno življenje; v tem pogledu je značilno delo Kako se je naša dolina privadila svobodi (1973). Administrativna balada in 2 X 2 = 5 sta najuspešnejša naslova med njegovimi komedijami, satirami in kabareti. Najdaljši roman, Veliki voz (1991), družinska kronika na ozadju zgodovinskih dogodkov v času od prve do druge svetovne vojne in po njej, mu je prinesel nagrado kresnik.

Schwentnerjev nagrajenec
Mikeln je pomembno sled pustil tudi v slovenskem založništvu. Kot direktor Cankarjeve založbe je deloval 12 let, od leta 1970 do 1982. Pod njegovim vodstvom je Cankarjeva založba postala sodobna založba s povezavami v tedaj jugoslovanskem in mednarodnem prostoru. Izdala je vrsto zelo pomembnih knjig, denimo Leksikon Cankarjeve založbe, ki je bil desetletja standardni družinski leksikalni priročnik. Posebej je treba poudariti Mikelnovo skrb za izdajanje slovenskih avtorjev. Vsako leto je - kljub slabim razmeram za knjigo v tistih časih - izšlo vsaj deset del sodobne slovenske literature in tu je prvič izšlo marsikatero delo, ki ni bilo po volji takratne oblasti.