Če zaplet še ni dovolj velikopotezen, lahko nadebudni pisatelj še vedno doda viteze templarje ali nenadno odkritje vzorca DNK-ja kakšne biblične osebnosti. V novem literarnem žanru, "čim-bolj-podobno-Danu-Brownu", so etična merila ohlapna, kraja idej je ušla izpod nadzora, zaslužki pa so lahko astronomski. Sveti gral te zgodovinske znanstvene fantastike je seveda naslednji roman samega Browna, ki bo verjetno (a ne gotovo) naslovljen The Solomon Key.

Knjiga o knjigi pred knjigo samo
Nestrpnost je tolikšna, da je pred samo knjigo izšel "vodič" po njej, Guide to Dan Brown’s ‘The Solomon Key.’ (Avtor vodnika, Greg Taylor, se je temeljito poglobil v prostozidarstvo, ki bo tema Salomonovega ključa, in se pri tem ni pustil motiti zaradi take malenkosti, kot je to, da njegov primarni vir izide šele enkrat letos).

Seveda pa obstaja še cela plejada piscev, ki se skušajo vkrcati na vlak zgodovinskih srhljivk, ki se bolj ali manj držijo "Brownove formule": vsem znana zgodovinska osebnost ali umetnina je v središču dogajanja (in seveda na naslovnici knjige), dogajanje pa se sproži s skrivnostnim, zelo krvavim ritualnim umorom. Lov na morilca vsakokrat vodi v brskanje po preteklosti, kjer je zakopana tako epohalna skrivnost, da bi njeno razkritje spremenilo svet. In verjetno ne na bolje.

Alfa in omega med relikvijami: Kristusov mrtvaški prt
Opisanega recepta se je na primer zvesto držala španska pisateljica Julia Navarro, ki je z romanom Bratovščina svetega prta v domovini z vrha lestvice najbolj branih romanov izrinila celo samega Browna. Dražeči opis na zadnji platnici njenega romana gre približno takole: "V torinski katedrali, kjer je shranjena najdragocenejša krščanska relikvija, sveti prt s Kristusovo podobo, spet izbruhne požar. Tudi tokrat na pogorišču najdejo truplo moškega brez jezika ..."

V ZDA Michael Gruber napoveduje izid romana Book of Air and Shadows (Knjiga zraka in senc), v katerem bodo "strokovnjaka za Shakespearovo literaturo mučili do smrti, da bi prišli do davno izgubljenega rokopisa, zemljevida, ki vodi do neizmernega bogastva." Zveni znano?

Rešitev vprašanja Bližnjega vzhoda?
Še ena variacija motiva je Aleksandrijska naveza (The Alexandria Link) Steva Barryja, ki je po istem kopitu napisal že pet (zelo dobro prodajanih) romanov. Barry je na muho vzel izgubljeno Aleksandrijsko knjižnico, v kateri naj bi bil dokument, "ki bo v temeljih zamajal vse tri največje svetovne religije". The Alexandria Link izhaja iz predpostavke, da bi svet, če bi se našli stari rokopisi, ki dokazujejo, da je Stara zaveza nenatančen prevod, arabsko-izraelski spor okrog Palestine videl v drugačni luči.

Jezus je imel brata
Če so Barryjeva dela vsaj lepo napisana in zgledno berljiva, pa D. L. Wilsona in njegovega Nesvetega grala (The Unholy Grail) ne rešuje niti to (mimogrede, tu je "velika skrivnost" Jezusov brat - James ...). Tudi Wilson uporabi staro sliko (Pastirji iz Arkadije Nicolasa Poussina), da bralca privede do ne več tako skrivnostne združbe Bratovščina Siona (ki je postala širše znana zaradi Da Vincijeve šifre).

Literatura ni lokalna, pač pa globalna
In seveda ne gre pozabiti na še eno ključno lastnost teh zgodovinskih kriminalk: lokacijo. Ne gre seveda za ta ali oni kraj (čeprav je Vatikan seveda pri vrhu seznama vrelišč zarot), pač pa za lahkoto, s katero nas pisatelj "preganja" okrog zemeljske oble. William Dietrich v Napoleon’s Pyramids (Napoleonove piramide) potuje od Francije 128. stoletja pa do Egipta, da bi razkril, kdo je v resnici zgradil piramide. In odgovor je, seveda, "bolj šokanten, kot bi si lahko kdaj mislili." Roman The Fifth Vial Michaela Palmerja je razpet med Boston, Južno Ameriko in Chicago, intelektualcu, ki tiči v vsakem bralcu, pa pomežikne z likoma, ki jima je ime Laert in Sokrat.

Dante Alighieri, zasebni detektiv
Še znotraj žanra, ki domišljiji pušča bolj ali manj prosto pot, je šel Giulio Leoni zelo daleč: v romanu I delitti del mosaico (Mozaik smrti) Dante Alighieri - da, tisti Dante - raziskuje smrt izdelovalca mozaikov v Firencah 14. stoletja. A v romanu Dante vsaj ostane zvest svoji pesniški naravi. Tako se na primer pogovarja sam s seboj: "Kolikokrat sem že pisal o izdajalskem človeškem srcu? Zdaj sem soočen z izdajstvom v najnizkotnejši obliki."

Ana Jurc