Bralna značka je najbolj množična v osnovnih šolah, kjer se v tovrstno branje vključuje več kot 70 odstotkov učencev. V zadnjih dvajsetih letih se po slovenskih vrtcih in splošnih knjižnicah širi predšolska bralna značka, ki predvsem starše spodbuja k branju svojim otrokom. Bralna značka v srednjih šolah pa običajno deluje v obliki bralnih klubov. Za bralno značko berejo tudi slovenski otroci v slovenskem zamejstvu in na nekaterih območjih v slovenskem izseljenskem prostoru. Foto: Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS
Bralna značka je najbolj množična v osnovnih šolah, kjer se v tovrstno branje vključuje več kot 70 odstotkov učencev. V zadnjih dvajsetih letih se po slovenskih vrtcih in splošnih knjižnicah širi predšolska bralna značka, ki predvsem starše spodbuja k branju svojim otrokom. Bralna značka v srednjih šolah pa običajno deluje v obliki bralnih klubov. Za bralno značko berejo tudi slovenski otroci v slovenskem zamejstvu in na nekaterih območjih v slovenskem izseljenskem prostoru. Foto: Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS
false
Spodbujanje branja in navduševanje za branje ne stane skorajda nič. Imeti rad knjigo in to ljubezen prenesti na drugega, bi moralo biti temeljno vodilo odraslih, ki delajo z otroki v kakršni koli instituciji, pravi Dragica Haramija, predsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS. Foto: MMC RTV SLO
false
Ob letošnjem začetku Bralne značke so prvošolci prejeli slikanico Ostržek bere za bralno značko Tilke Jamnik in ilustratorja Petra Škerla, posvečeno bralni znački in spodbujanju branja. Foto: MMC RTV SLO
false
Obstajajo zimzelena besedila in junaki, ki nikoli ne zastarijo, in nagovarjajo vsak rod znova. Haramija pravi, da so med klasiki dela Astrid Lindgren, pravljice bratov Grim, Andersenove pravljice ter slovenske ljudske pravljice. Med domačimi avtorji so vedno priljubljeni Ela Peroci, Kajetan Kovič, Svetlana Makarovič, Desa Muck in Primož Suhodolčan. Foto: BoBo
false
Ob 55. obletnici so izdali 25.000 slikanic za prvošolce. Društvo se pri spodbujanju branja trudi tudi z darilnimi knjigami, a ker so finančno odvisni od različnih virov, razpisov, donatorjev in sponzorjev, jim včasih ne uspe zbrati dovolj sredstev za izdajo knjig za razredno branje. Foto: MMC RTV SLO

Danes že tradicionalni projekt, s katerim so odrasli številni, se je začel kot zamisel pisatelja Leopolda Suhodolčana in profesorja Stanka Kotnika. Prve, Prežihove značke, so bile podeljene maja 1961 na Koroškem. Takrat se je bralna značka začela s približno stotimi otroki, ki so se vključili v tekmovanje in po prebrani knjigi opravili izpit pred komisijo. Danes je to množično gibanje za spodbujanje branja brez izpitnega preverjanja, gre za to, "da otrokom odpiramo svet branja na najlepše možne načine," pravi Dragica Haramija, predsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS.
Prijetna dejavnost, ki odpira svet branja
Gibanje od vsega začetka vodijo mentorji po šolah, od devetdesetih let dalje tudi po vrtcih in knjižnicah, v spodbujanje branja so vključeni knjižničarji, učitelji, mentorji branja in starši vseh tistih otrok, ki še ne berejo sami.
Danes otroci tudi sami in v sodelovanju z učitelji, mentorji in starši izbirajo knjige, ki jih bodo prebrali, iz širokega seznama kakovostnih knjig, ki ga pripravijo v Društvu Bralna značka Slovenije. Branje za bralno značko je tako "prostočasna dejavnost, prijetna dejavnost, ko otrok pove, kaj je prebral in s čim ga je posamezna knjiga nagovorila. Seveda si želimo, da otroci prek bralne značke tudi v odraslosti ostanejo bralci za vse življenje," dodaja Haramija.
140.000 bralcev vsako leto
Statistika zadnjih nekaj let kaže, da bere približno 73 odstotkov vseh osnovnošolcev in da je več kot 50 odstotkov vrtčevskih otrok, ki jim knjige berejo starši. Vsako leto je v Bralno značko vključenih 140.000 bralcev, približno polovica pa je tistih osnovnošolcev, ki berejo vseh devet let in si tako pridobijo tudi naziv zlata bralka oziroma zlati bralec ter prejmejo knjižno darilo.
Pomembno je, kako okolje spodbuja branje
Na razredni stopnji branje pogosto poteka v razredu, tako lahko zajame največ učencev, z leti pa branje, tudi zaradi drugih dejavnosti in zanimanj, nekoliko upade. Vendar je pomembna tudi sama spodbuda iz okolja; na šolah, kjer cenijo in poudarjajo branje, kjer tudi ravnateljica bere za bralno značko, bere veliko več otrok kot v institucijah, kjer branje ni v ospredju, pravi Haramija.
"Spodbujanje branja in navduševanje za branje ne stane skorajda nič, niti vzgojiteljev, niti učiteljev, kajti imeti rad knjigo in to ljubezen prenesti na drugega, bi moralo biti temeljno vodilo odraslih, ki delajo z otroki v kakršni koli instituciji," je prepričana. Pri tem ne gre zgolj za branje leposlovnih knjig, poudarja, in tudi ne le za branje pri predmetu slovenskega jezika. Spodbujanje branja zato ne bi smelo sloneti zgolj na učiteljih razrednega pouka, vzgojiteljih in slovenistih, pač pa na vseh zaposlenih na šolah, dodaja.
Prvošolci so dobili slikanico Ostržek bere za bralno značko
Pri Društvu Bralna značka Slovenije pa si med drugim želijo tudi, da bi imel vsak otrok vsaj majhno, čisto svojo knjižnico, knjige, ki so kadar koli na dosegu rok. Na dan zlatih knjig, dan rojstva in smrti Franceta Bevka, torej 17. septembra, ko vsako leto začnejo z novo sezono branja za bralno značka, se zadnjih 12 let trudijo tudi k spodbujanju branja z darilnimi knjigami. Letos so vsem prvošolcem podarili slikanico Ostržek bere za bralno značko Tilke Jamnik in ilustratorja Petra Škerla. Bralna značka je doslej izdala in podarila že okoli 450.000 knjig prvošolcem in devetošolcem. Ker so finančno odvisni od različnih virov, razpisov, donatorjev in sponzorjev, jim v nekaterih letih uspe podariti knjige vsem prvošolcem, drugič pa lahko izdajo kakovostne knjige za razredno branje, kar pomeni, da namesto 25.000 knjig izdajo 2.500 knjig, ki jih dobi vsak prvi razred po šolah v Sloveniji in zamejstvu.
Zimzelena besedila in nikoli zastareli junaki
Tudi pri mladinski književnosti opažamo močne težnje, da posamezna knjiga ali zbirka knjig skoraj čez noč postane neznanska uspešnica. Kaj torej otroci radi berejo? Nekatere knjige so priljubljene v določenem obdobju, nato pa zanimanje zanje usahne, pravi Dragica Haramija. Pred dvajsetimi leti je verjetno vsak osnovnošolec bral zbirko Enid Blyton Pet prijateljev, pred nekaj leti Harryja Potterja, ki je danes še vedno fenomen, a še zdaleč ne v takšnem obsegu.
Obstajajo pa zimzelena besedila in junaki, ki nikoli ne zastarijo, in nagovarjajo vsak rod znova. Klasiki mladinske književnosti že vse od začetkov bralne značke so dela Astrid Lindgren, pravljice bratov Grimm, Andersenove pravljice ter slovenske ljudske pravljice. Vedno so priljubljeni tudi Ela Peroci, Kajetan Kovič, Svetlana Makarovič.
Že kar nekaj let med najbolj brane in priljubljene avtorje sodijo Desa Muck z zbirko knjig o Anici in novejšo zbirko za mlajše otroke Čudežna bolha Megi, Primož Suhodolčan z zbirkami Pozor, pravljice!, Živalske novice in za najmlajše z zgodbami o Petru Nosu, ter že omenjena Svetlana Makarovič. Pri starejših otrocih se morda okus pri izbiri knjig hitreje spreminja. Pred nekaj leti so vsi brali sage o vampirjih, potem ko so te zgodbe prelili tudi na filmski trak, danes tovrstne knjige ne vzbujajo več toliko zanimanja. Haramija danes pri otrocih ob koncu osnovne šole opaža predvsem povečanje zanimanja za teme, ki veljajo za tabu.
Kot še dodaja, rezultati vprašalnikov, s katerimi preverjajo potrebe in želje mladih bralcev ter šolskih delavcev in nadaljnje usmeritve Bralne značke, kažejo, da imajo pri nekoliko starejših otrocih največji vpliv pri izbiri knjige – poleg njihovih zanimanj in splošnih nagnjenj – vrstniki. Tako se lahko zgodi, da je v nekem razredu priljubljena ena knjiga, v drugem pa neka druga.