Umetnostna zgodovinarka Monica Randall opozarja, da Amerika z "Gatsbyjevo" vilo izgublja pomemben del svoje zgodovine. Leta 1902 zgrajena graščina na t. i. "zlati obali" Long Islanda je bila v začetku 20. stoletja prizorišče nekaterih najspektakularnejših zabav v času, ki je bil že tako ali tako nagnjen k ekscesom. Albert Einstein, brata Wright, kapitalist J. P. Morgan, Rockefellerjevi in celo "uvoženi" Oscar Wilde - to so samo nekateri od stotin vplivnih in slavnih gostov, ki so se prihajali zabavat pod okrilje vile s 25 sobami. Vile, ki so jo v soboto začeli rušiti.
Artefakt nekega pokopanega časa
Nadomestilo jo bo pet razkošnih hiš, ki bodo na prodaj za približno deset milijonov dolarjev (vsaka). "To je pač ostanek nekega drugega časa," CNN povzema nesentimentalen komentar gradbenika Berta Brodskyja, ki je posestvo leta 2004 kupil za 17 in pol milijonov dolarjev. "Sicer je škoda, ampak tistih časov ni več." Že samo življenje v tej stari velikanki bi (brez stroškov obnove) morebitnega stanovalca dandanes stalo milijon dolarjev na leto. "Nihče ni pripravljen odriniti toliko denarja samo zato, da bi živel v veličini."
Brodsky najbrž ve, o čem govori - njegov prvotni načrt je bil, da bi v hiši živel sam, njegovi otroci pa bi si na posestvu postavili svoje domove. Ker ti niso pokazali navdušenja nad tovrstnimi načrti, je hotel začeti upokojensko skupnost zase in za svoje prijatelje, a za to ni mogel dobiti potrebnih dovoljenj od okoliških prebivalcev.

F. Scott Fitzgerald je roman Veliki Gatsby, ki je čudovito ujel vsesplošno evforijo in lahkomiselnost Amerike v trenutku, preden se je v mehurček "džezdobe" razpočil in se je dežela pogreznila v recesijo, spisal v "bučnih dvajsetih" letih 20. stoletja (ang. roaring twenties).

Blišč in beda ameriškega sna
Razmeroma tenka kjižica, ki je izšla leta 1926, je že takrat veljala za najiskrenejši in najbolj neizprosen portret ameriških ekscesov v obdobju prohibicije. Takoj po prvi svetovni vojni je ameriško gospodarstvo cvetelo, cene delnic so vrtoglavo rasle, ženske so dobile volilno pravico, alkohol so prepovedali z ustavo (kar je seveda vodilo v razcvet črnega trga), v ospredje pa se je prebila nova zvrst afroameriške glasbe, džez. Fitzgerald je obdobje zato krstil za "dobo džeza" (The Jazz Age). Veliki Gatsby je pripoved o bajno bogatem Jayu Gatsbyju in njegovih zloglasnih zabavah na Long Islandu v času, "ko je bil džin nacionalna pijača in seks nacionalna obsesija".

Pisatelj, ki je živel v bližini, je v zdaj razpadajočo vilo, ki se je ponašala z ogromnim bazenom, rastlinjakom, hlevi, francoskimi vrtovi in celim nadstropjem samo za služinčad, hodil na zabave. Njegovo hrepenenje, da bi zares spadal med družbeno smetano, je navdihnilo "najpomembnejši roman 20. stoletja", kot ga opisuje Ruth Prigozy, predsednica društva, ki nosi Fitzgeraldovo ime. "Že njegovo življenje samo je skoraj utelešenje ameriškega sna. Zdrs iz blišča v bedo in nato ponovno vstajenje iz pepela. /.../ Morda to ni več najveličastnejša hiša, ampak pomembno je, kaj predstavlja. Grozljivo je, da bo uničena."

Fitzgeraldov junak, povzpetnik, ki sovraži revščino, je mit, še preden se sploh prvič pojavi na prizorišču. O njem krožijo vse mogoče govorice, a nihče ne ve ničesar natančnega. Večina ljudi, ki prihaja na njegove zabave, ga namreč sploh ne pozna.