Puzov kultni mafijski roman Boter, ki je izšel leta 1969, je bil več mesecev na lestvici najbolje prodajanih knjig New York Timesa. Sledila je prav tako kultna istoimenska filmska trilogija. Foto: EPA
Puzov kultni mafijski roman Boter, ki je izšel leta 1969, je bil več mesecev na lestvici najbolje prodajanih knjig New York Timesa. Sledila je prav tako kultna istoimenska filmska trilogija. Foto: EPA
Mario Puzo
Prva knjiga Maria Puza (1920-1999) je bila kriminalni roman The Dark Arena, ki je izšel leta 1955. Tukaj je pisatelj na fotografiji, ki je nastala med intervjujem leta 1996. Foto: EPA

Pri dražbeni hiši RR Auction so v sporočilu za javnost zapisali, da je bila izklicna cena 400 tisoč dolarjev, vendar je končni izkupiček petkove dražbe nanesel 625 tisoč dolarjev (več kot 560 tisoč evrov). Po poročanju tujih medijev pa ni znano, kdo je kupec tega prodanega dela pisateljeve zapuščine.

Rokopisi, skice, dopisovanje in pisalni stroj
Med najbolj izpostavljene predmete zbirke spada zgodnji, 744 strani dolg rokopis Botra, ki je takrat še nosil naslov Mafia. Nato šest skic, ki ponazarjajo osnutek razvoja zgodbe, 15-stranski na roko napisan osnutek, ki razkriva, da je bil lik Corleonejevega varovanca, pevca in igralca Johnnya Fontanea osnovan po zgledu Franka Sinatre.

Med prodanimi predmeti je tudi pisalni stroj Olympia, za katerega se predvideva, da ga je Puzo uporabil za pisanje Botra. Nato pa še scenariji z ročno dopisanimi opombami ter dopisovanje Puza z režiserjem in soavtorjem scenarija filma Boter Francisom Fordom Coppolo.

Puzov roman je izšel leta 1969, Coppola pa je tri leta pozneje posnel istoimenski film, ki sta mu sledili še dve nadaljevanji. Puzo je v sedemdesetih letih preteklega stoletja za scenarija za prvi in drugi del trilogije, ki ju je torej napisal skupaj s Coppolo, prejel oskarja.

Newyorška mafijska scena
Boter sledi zgodbi izmišljene mafijske družine iz New Yorka, katere glava je Don Vito Corleone. Prvi del trilogije so premierno prikazali leta 1972, poleg oskarja za najboljši scenarij je prejel še oskarja za najboljši film in najboljšega igralca.

Dve leti pozneje so posneli še nadaljevanje, ki se osredotoča na tisti del Puzovega romana, ki predstavlja zgodbo Michaelovega očeta Vita Corleoneja. Tega je v prvem delu zaigral Marlon Brando, njegovo prebijanje je v drugem delu upodobil Robert De Niro. V glavni vlogi Michaela Corleoneja, čigar zgodbo spremljamo skozi vse tri dele (zadnjega so posneli leta 1990), je nastopil Al Pacino.

"Noben pisatelj ni dosegel tako neizbrisnega vpliva na svet organiziranega kriminala, kot je to storil Mario Puzo. Tako kot je objava njegovega četrtega romana, naslovljenega Boter, avtorja izpostavila pozornosti javnosti, je poznejša filmska priredba potisnila mafijo iz sence pred oči javnosti," so med drugim zapisali pri dražbeni hiši RR Auction.