Visoko denarno nagrado modra ptica nagrajenka sicer vidi kot spodbudo za vse avtorje, a hkrati obžaluje, da nagrade za poezijo materialno ne dosegajo nagrad za prozo. To je v pozdravnem nagovoru pred podelitvijo nagrade omenil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer, ki je pred razglasitvijo nagrajenke dejal:
Visoko denarno nagrado modra ptica nagrajenka sicer vidi kot spodbudo za vse avtorje, a hkrati obžaluje, da nagrade za poezijo materialno ne dosegajo nagrad za prozo. To je v pozdravnem nagovoru pred podelitvijo nagrade omenil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer, ki je pred razglasitvijo nagrajenke dejal: "Naj modra ptica vzdigne krila in sede na rame prvemu srečniku!" Foto: BoBo
Stanka Hrastelj
Stanka Hrastelj je v romanu Igranje popisala 'rentgensko sliko' lastnega doživljanja shizofrenije, za katero je zbolel njen oče. Foto: BoBo
Komisija, ki so jo poleg neže Malečkar sestavljali še Zdravko Duša, Andrej Blatnik, Andrej Ilc in Andrej Koritnik, je na letošnji natečaj prejela 67 romanov 35 avtoric in 30 avtorjev; dva avtorja sta poslala dve deli. Foto: BoBo

Roman Igranje je literarna mojstrovina, pisava enega za vse, ki prepleta resničnost in sanje, revije za ženske, seks, dobre knjige in filme, "festen" in ustvarjalno brezdelje, je zapisano v utemeljitvi nagrade.
Stanka Hrastelj, ki prejme z nagrado 12.000 evrov, je sicer po duši bolj pesnica. Na podelitvi v prostorih Društva slovenskih pisateljev je dejala, da se ji vsebina romana ne zdi tako pomembna, kot je bil vzgib zato, da ga je začela pisati. Njen oče je bil namreč shizofrenik in bolezen ji je dobro znana. "Roman je rentgenska slika mojega doživljanja te bolezni. Na začetku romana je protagonistka zdrava. Bolezen se pri njej začne razvijati, ko izgubi službo in se nato razbohoti," je povedala nagrajenka.

Hrasteljeva je prepričana, da se tudi v romanu odraža njena pesniška plat: "Pisanje romana je bilo enako mojemu pisanju poezije. Tudi glede tega, kako sem tekst obdelovala, kako kritična sem bila, kako sem vsako besedo obrnila tako, da sem dosegla melodijo. Poezija je v romanu prepoznavna preko, na primer, redukcije ločil, zelo dolgih stavkov, preskakovanja misli."
Za prvo nagrado modra ptica so bili nominirani še Evald Flisar za Dekle, ki bi raje bilo drugje, Nataša Konc Lorenzutti za Kavo pri dišečem jasminu, Vinko Möderndorfer za Balzacov popek in Zoran Šteinbauer za Izgubljeni gozd. Letos so nagradili najboljši roman za odrasle bralce, sicer pa bodo modro ptico podeljevali avtorjem različnih knjižnih žanrov.

Predsednica žirije za modro ptico Nela Malečkar je kljub različnosti romanov petih finalistov uspela najti njihovo skupno točko. Opredelila jo je s pomočjo besed literarne zgodovinarke Alojzije Zupan Sosič, ki pravi, da je zadnja leta prevladujoča literarna smer znotraj slovenskega romanopisja transrealnost. "Gre za realistično smer, ki jo poznamo iz preteklosti, ki pa ima nove razsežnosti zaradi posebnega duhovnega 'spleena', identitetne problematike in refleksije resničnosti," je dejala.

Izšli bodo tudi romani ostalih finalistov
Roman Hrasteljeve bo pri Mladinski knjigi izšel 15. marca, pri Mladinski knjigi oziroma pri Cankarjevi založbi pa bodo v letošnjem in prihodnjem letu izšli tudi romani ostalih štirih finalistov za modro ptico. Glavni urednik založbe Mladinska knjiga Miha Kovač je napovedal, da bodo drugi razpis za nagrado modra ptica objavili marca letos. Tokrat bodo avtorje pozvali, naj napišejo mladinski roman, primeren za bralce, starejše od 12 let. Nominirance bodo ponovno razglasili v okviru Slovenskega knjižnega sejma.

Kako ustvariti slovensko literarno zvezdo?
Z nagrado modra ptica, katere ime so si sposodili pri založbi, ki je delovala med obema vojnama, želijo pri Mladinski knjigi obrniti trend, ki ga kaže denimo lestvica 100 najbolj izposojanih knjig, na kateri so prevodi večinoma ameriških avtorjev. Zato so se odločili, da jo vežejo na projekt četrtletne zvezde, s katerim založba posebej izpostavlja po en knjižni naslov.