Osrednja pozornost razstave je namenjena slovenskim polkom v avstro-ogrski armadi in bojiščem, na katerih so se bojevali. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Osrednja pozornost razstave je namenjena slovenskim polkom v avstro-ogrski armadi in bojiščem, na katerih so se bojevali. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Franc Korent, nadporočnik 4. bataljona 17. pehotnega polka, v Galiciji 18. oktobra 1914, Slovenci v času prve svetovne vojne Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

V Muzeju novejše zgodovine, ki ima svoje prostore v Cekinovem gradu v Tivoliju, je letos do 20. oktobra na ogled razstava Slovenci in prva svetovna vojna 1914-1918, ki so jo ob devetdesetletnici konca 1. svetovne vojne pripravili z Vojaškim muzejem Slovenske vojske, Kobariškim in Goriškim muzejem.

Ob razstavi, ki je razdeljena na štiri vsebinska poglavja (Slovenski polki in vojaki, Fronta, Zaledje in Spomin), je v zbirki Slovenska vojaška zgodovina izšla tudi knjiga Vojne fotografije 1914-1918 avtorja. Avtor knjige Marko Štepec pravi, da je v knjigi poudarek na malih zgodbah, ki sestavljajo celoto.

Urednik zbirke Tomaž Kladnik pa je ob izidu napovedal, da želijo z zbirko razkriti manj znana poglavja slovenske vojaške zgodovine; obetajo se še knjige o tankovskih enotah, Slovencih v Napoleonovi vojski in partizanskem gibanju na Štajerskem. Vojne fotografije 1914-1918 je že četrta knjiga zbirke, razkriva pa manj znano vojno zgodovino, vsaj v primerjavi z zgodovino 2. svetovne vojne, ki bo v zbirki izšla kot peta knjiga.

Odlomki iz dnevnikov in zapiskov
V središču knjige je fotografija, večina fotografskega gradiva pa izhaja iz Janka Vertina (1897-1983), letalca in topniškega opazovalca, ki je strastno zbiral vojne fotografije. Avtorji fotografij, teh je v knjigi 450, so večinoma anonimni, najpogosteje gre za vojake, ki so s fotoaparatom lovili svoje premike po terenu.

Slikovno gradivo je pospremljeno z besedilom oziroma komentarji. Štepec pa je opozoril na odlomke iz dnevniških zapisov in spominov, ki so jih ovekovečili vojaki. Naslovi poglavij (Sarajevski atentat, Balkansko bojišče, Soška fronta, Preboj pri Kobaridu, Upori vojakov) bralca usmerjajo na bistvena poglavja 1. svetovne vojne, a je poudarek vseeno na človeškem doživljanju.