Projekt naj bi se predvidoma sklenil leta 2019. Na Forumu slovanskih kultur upajo, da bodo zanimanje za zbirko pokazali tudi založniki z Zahoda, saj je slovanska literatura tam vse preredko zastopana. Foto: Mestna občina Ljubljana
Projekt naj bi se predvidoma sklenil leta 2019. Na Forumu slovanskih kultur upajo, da bodo zanimanje za zbirko pokazali tudi založniki z Zahoda, saj je slovanska literatura tam vse preredko zastopana. Foto: Mestna občina Ljubljana
Upoštevajo se le romani, izdani po padcu berlinskega zidu. Ta programska usmeritev je pomembna tudi zato, ker predvsem na Zahodu literaturo držav Vzhodne Evrope še danes pogosto povezujejo z avtorji, ki so izkusili življenje v železnem režimu, katerega zasnove segajo v Stalinovo Sovjetsko zvezo. Foto: EPA

Istoimenska razstava v sliki in besedi predstavlja tako izbrane avtorje in njihova dela kot tudi kulturno dediščino jezikov in pisav slovanskih narodov.

Edinstvena zbirka 100 slovanskih romanov izhaja pod okriljem Mednarodne ustanove Forum slovanskih kultur (FSK) v sodelovanju s partnerskimi založbami. Mednarodni literarni program je v prvi vrsti promocija sodobne slovanske književnosti.

V okviru zbirke je doslej izšlo že več kot 60 knjig, vanjo pa so uvrščeni najboljši avtorji sodobnega slovanskega romana iz Belorusije, Bolgarije, Črne gore, Hrvaške, Makedonije, Rusije, Slovaške, Slovenije in Srbije.

FSK s partnerji ne skrbi le za neprekinjeno izhajanje romanov, ampak tudi za vzpostavljanje tesnejših vezi med avtorji, prevajalci ter strokovno in splošno javnostjo. V ta namen so pripravili tudi razstavo 100 slovanskih romanov.

Ni še izšlo sto del
"V FSK-ju v letu, ko obeležujemo Evropsko leto kulturne dediščine, še posebej poudarjamo pomen jezikov kot neizmernega bogastva nematerialne dediščine sleherne kulture ter v tem kontekstu pomen izdanih del v zbirki 100 slovanskih romanov, v okviru katere je izšlo že več kot 65 del - pričevalcev materialne kulturne dediščine,
" je o razstavi in zbirki povedala direktorica FSK-ja Andreja Rihter.

Turneja po slovanskih državah
Razstava je bila premierno predstavljena v palači Unesca v Parizu, gostovala je tudi že na Dunaju. V Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše bo na ogled do 22. marca, nato jo bodo prenesli še v Bratislavo, Beograd, Sankt Peterburg, Prago in Moskvo.

V času razstave bosta v ljubljanski Mestni hiši še dva dogodka. Na predvečer dneva žena, 7. marca, bo potekal pogovorni večer Ženski cikel: Kje so ženske na slovenskem Parnasu?, 20. marca pa bo na vrsti pogovor z avtorji Moč literature, moč razumevanja: Zbirka 100 slovanskih romanov.

Slovenska deseterica
Vsaka sodelujoča slovanska država izbere 10 avtorjev romanov v okviru svojega jezikovnega področja. Nastali romani bodo prevedeni v vsakega izmed jezikov sodelujočih držav in izdani v vseh sodelujočih državah. Pisatelje, ki predstavljajo slovensko književno ustvarjanje, je izbrala strokovna skupina Društva slovenskih pisateljev. Kot najboljše je izbrala romane Igra angelov in netopirjev Aleša Čara, Posmehljivo poželenje Draga Jančarja, Ki jo je megla prinesla Ferija Lainščka, Srčne pege Florjana Lipuša, Tereza Katarine Marinčič, Balerina, Balerina Marka Sosiča, Zrno od frmentona Marjana Tomšiča, Ime mi je Damijan Suzane Tratnik, Zadnja Sergijeva skušnjava Janija Virka in Volčje noči Vlada Žabota.