Kdor je mislil, da se je Pepelka poročila s princem in srečno živela do konca svojih dni, se bridko moti, resnica je namreč čisto drugačna. Vsaj v domišljiji Roalda Dahla, ki je šest klasičnih pravljic predelal tako, da zvenijo precej bolj verjetno od izvirnikov in gredo ob tem še zlahka v uho ... V slovenščino jih je poleg Zverin grdin, ki predstavljajo (dobesedno) drugo plat te knjige, mojstrsko prepesnil Milan Dekleva.

Roald Dahl, britanski pisatelj, pesnik, scenarist in vojni pilot (ter nepopravljiv čokoholik!), se je rodil 13. septembra 1916 v Walesu norveškim staršem, ime je bojda dobil po raziskovalcu severnega pola Roaldu Amundsenu. Med drugo svetovno vojno je služil v Kraljevih letalskih silah, iz pilota se je prelevil v priljubljenega, očarljivega diplomata in vohuna, ki se je vrtel v visokih političnih in zvezdniških krogih. S svojimi deli za otroke in odrasle je zaslovel že kmalu po vojni in že v času življenja užival ugled enega največjih pisateljev za otroke in mladino 20. stoletja, če ne kar največjega.

Zmaga dobrega nad zlim
Kar Dahlovo otroško književnost ločuje od del drugih avtorjev, so njena nerazčustovanost in včasih celo temačno vzdušje, značilen črni humor in pretežno zlobni odrasli liki, ki grenijo življenje otrokom. Dahl slavi dobrodušne in tople osebnosti, ki na koncu dosežejo moralno zmago. Pisatelj je trdil, da so otroci svoje starše sposobni imeti zelo radi, hkrati pa jih znajo sovražiti. Zato je v svojih zgodbah pisal o starših in drugih odraslih, ki so surovi, pa tudi o takih, ki so prijazni: na pamet nam najprej pade učiteljica Medica iz Matilde, denimo.

Veliko je črpal iz lastnih izkušenj, predvsem iz življenja v internatih, kjer so bolehnega mladeniča trpinčili tako vrstniki kot učitelji. Je pa bila v bližini srednje šole tovarna čokolade Cadbury in dijaki, med njimi tudi Roald, so bili povabljeni, da jo poskušajo ... Drugo je zgodovina, z domišljijo pomešana v knjigo Čarli in tovarna čokolade. In čeprav je Dahl pripovedoval zgodbe, ki so govorile tudi o njegovih resničnih doživetjih, moramo vsaj malce podvomiti o njihovii verodostojnosti. O tem je namreč povedal: "Ne lažem. Samo resnico naredim malo zanimivejšo …"

Dahlovo zasebno življenje je najbolj zaznamoval tri desetletja trajajoči zakon z ameriško filmsko igralko Patricio Neal, v katerem se jima je rodilo pet otrok, skupaj sta prestala veliko težkih trenutkov, med drugim jima je pri sedmih letih umrla najstarejša hči Olivia. Nealova je med peto nosečnostjo doživela več možganskih kapi in pri njenem okrevanju ji je ogromno pomagal prav soprog. O tej epizodi iz njunega skupnega življenja so posneli film. Leta 1983 sta se ločila in Dahl se je kmalu poročil s Felicity Crosland.

Umrl je leta 1990, star 74 let, za posledicami hude krvne bolezni. Pokopan je v Great Missendenu, kjer je živel od leta 1954, in danes stoji tudi njegov muzej. Bližnji so mu priredili pravi "vikinški pogreb", v grob so položili palice za snooker, nekaj odličnega burgundca, čokoladnih pralin, rumenih svinčnikov srednje trdote z oznako HB - pisal je skoraj izključno s takšnimi - in žago. Še danes obiskovalci pisateljevega groba nanj polagajo igrače in cvetlice. V bližini pisateljevega groba je klopca, ki stoji na kamnitem podestu, kamor so vgravirani verzi iz knjige Žirafa, Peli in jaz: "Oči se rosijo, pomahaj adijo in kmalu spet pridi kaj v vas. Neznansko veseli te bomo sprejeli, žirafa in Peli in jaz!" Do njegovega groba pa vodijo velikanove stopinje ...

Poleg Dahlovih knjižnih del so svet močno zaznamovala tudi njegova dobrodelna prizadevanja na področjih nevrologije, hematologije in spodbujanja pismenosti. Deset odstotkov zaslužka od prodaje vsake knjige namenijo dobrodelni dejavnosti Fundacije Roalda Dahla. Še več podrobnosti o življenju in delo Roalda Dahla, kjer najdete številne zanimive podatke, pa tudi križanko, kviz, pobarvanko ... so pri Mladinski knjigi zbrali na spletnem mestu, posvečenem stoti obletnici rojstva "najboljšega otroškega pisatelja". Med drugim tam izvemo, da je na televiziji najraje gledal poročila, vonjal praženo slanino in oboževal rumeno barvo. Prav takšna, rumena, je tudi lopa, v kateri je pisal zgodbe in jo je danes mogoče obiskati v okviru Dahlovega muzeja.

Dahlova vnukinja je britanska nekdanja manekenka, zdaj avtorica kuharskih knjig Sophie Dahl. Menda je bila dedku navdih za lik Zofke v delu VDV: Veliki dobrodušni velikan, ki je letos zaživelo na filmskih platnih. Režijsko taktirko zgodbe o osemletni siroti Zofki, ki se spoprijatelji z dobrodušnim velikanom, je prevzel sam Steven Spielberg, ki je knjigo dolga leta prebiral svojim otrokom, saj ga je navdušilo njeno sporočilo: da ni nič narobe s tem, da si drugačen in da imaš burno domišljijo. VDV, knjigo je avtor posvetil pokojni hčerki Olivii, je zgodba o dobrosrčnem velikanu, ki ponoči otrokom prinaša sanje, duhovita himna nenasilju in obenem Dahlov najljubši roman izpod lastnega peresa, so zapisali pri založbi Sanje. Morda ali kar zagotovo pa je v lik VDV-ja vdahnil tudi nekaj sebe, pisatelj je v višino namreč meril skoraj dva metra.

Pred Spielbergovim podvigom, ki smo ga v Sloveniji že videli, so bila po Dahlovih delih posneti tudi Willy Wonka in tovarna čokolade (1971), Čarovnice (1990), Jakec in breskev velikanka (1996), Matilda (1996), Čarli in tovarna čokolade (2005), Čudoviti lisjak (2009) ... Malokdo pa ve, da je Roald Dahl napisal tudi scenarij za film o Jamesu Bondu Samo dvakrat se živi (1967). V okviru slovenskega praznovanja pisateljeve stoletnice bo poleg Čarovnic, ki so jih predvajali v Kinoteki, v Kinodvoru dve soboti, 17. in 24. septembra, na ogled Matilda, film o morda najslavnejši Dahlovi junakinji, genialni deklici, ki z močjo svoje notranje energije premika predmete, v režiji Dannyja DeVita.

"Otroška književnost Roalda Dahla je večna zato, ker je tudi v odraslosti ohranil otroško nagajivost in je znal mladim bralcem dati občutek, da je vedno na njihovi strani, nekakšen zarotnik v pogosto krutem svetu odraslih." Tako je nekoč dejal Quentin Blake, ilustrator, brez katerega podob si je knjige Roalda Dahla nemogoče predstavljati. Blakovi misli pritrjuje tudi Boštjan Gorenc - Pižama, ki bo v sklopu slovenskega praznovanja stoletnice Dahlovega rojstva mlademu občinstvu predstavil tudi delo Odvratne rime: "Vsekakor. Dahl nikdar ne zapade v didaktično predavanje mladim bralcem, ampak jih vseskozi obravnava kot sebi enakovredne, naj bo to z vključevanjem strašljivih prizorov, za katere je prepričan, da se znajo spopasti z njimi, ali pa z obilico fekalnih šal, ob katerih se otroci odkrito hehetajo, spodobne učiteljice pa zardevajo."

Odvratne rime so najkrajše, a morda tudi najbolj zabavno izmed del Roalda Dahla, v njem nam na duhovit način še enkrat pove nekatere zgodbe iz zakladnice najbolj znanih pravljic ... Da bi v njih še bolj uživali, si lahko mladi bralci pred že omenjeno fanfarastično hopsasajasko zabavo v organizaciji založb Sanje in Mladinska knjiga ter Mestne knjižnice Ljubljana, ki se bo zgodila 17. septembra, preberejo klasične "izvirnike". Z našim predlogom se strinja tudi Pižama. "Na Prešernovem trgu žal ne bo časa, da bi prebral celoten odvratni opus, tako da se obiskovalci lahko mirne duše že doma pripravijo na ta dahlovski praznik iskrivih besed in srhljivih razpletov. Doma si lahko celo pripravijo popolne pogoje, ki jih sredi dopoldneva v središču Ljubljane ne bomo mogli poustvariti: prižgan kamin, ugasnjene luči, sveča za razsvetljavo in otroci, zbrani ob nogah. Če zunaj veje veter in se bliska, še toliko bolje."

"Mojster kratkih zgodb s srhljivimi zasuki"
Kot prevajalca, ljubitelja knjig, jezika in besednih iger "dahlovščina" - letos je pisatelj, ki si je pogosto izmišljal besede in se je z užitkom igral z jezikom, dobil celo svoj slovar - Pižamo zabava. Pa bi se lotil tudi prevoda katerega izmed njegovih del? "Vsa moja najljubša Dahlova dela so že prevedena v slovenščino. Dahl je imel v slovenščini izredno srečo s prevajalci, ki so mu jih namenili, če izpostavim samo Milana Deklevo in Ano Barič Moder, tako da si niti ne drznem razmišljati, da bi jih skušal učiti obrti s ponovnim prevajanjem. Mogoče bi se lotil kakšne od njegovih kratkih zgodb – mnogi ga žal poznajo le po delih za otroke, čeprav je tudi eden od največjih mojstrov kratkih zgodb s srhljivimi zasuki –, ki še ni zaživela v slovenščini, a jih imamo kakovostno prevedenih že kar nekaj. V hipotetičnem primeru, če bi Dahla šele morali predstaviti Slovencem, pa nedvomno Čarovnice." Prav iz tega dela prihaja tudi Gorenčev najljubši Dahlov lik: "Najbrž kar brezimni pripovedovalec Čarovnic, ker dočaka grenko-sladki konec, in ne klasično pravljično pocukranega. In Matilda."

Prevajalca Milan Dekleva in Ana Barič Moder sta bila poleg Tilke Jamnik z IBBY Slovenija gosta pogovora na predvečer petdesete obletnice mednarodnega dneva pismenosti, na katerem so se z moderatorko Veroniko Rot Gabrovec iz Bralnega društva Slovenije zavihteli v svet besed, domišljije in ustvarjalnosti. Prva nas je med Dahlova besedila s pregledom prevodov njegovih knjig v slovenščino potisnila Jamnikova, ki je poleg poziva k branju - ob praznovanju stoletnice so pripravili bralno spodbujevalnico - Dahla dodala, da bi morali pisateljev rojstni dan praznovati ves september ali še dlje, ne le na obletnico njegovega rojstva, in dodala, da je Dahlova privlačnost za najstnike tiči prav v ponekod kar groteskni grozovitosti, ki mu jo včasih očitajo. Pesnik, pisatelj in prevajalec Dekleva ji pritrjuje in meni, da je Dahl kljub splošnemu prepričanju, da je včasih celo preveč nazoren in "gravžast", v resnici zelo tradicionalen avtor, ki vztrajno brani uveljavljene humanistične vrednote, torej vse tisto, kar v smo sodobnem svetu začeli pogrešati.

Ana Barič Moder, ki je poskrbela za svež slovenski prevod dela VDV: Veliki dobrodušni velikan, podobno kot Pižama pravi, da je Dahlova pozitivna stran prav to, da nikoli ne žuga s prstom, ampak z živimi, plastičnimi liki zariše tudi drugo stran, saj dobrega vendar ne more biti brez slabega. Dve glavni odliki Dahlovih kratkih zgodb za odrasle so liki, ki imajo neko šibkost, ki jih bo gotovo pogubila, pa mojstrski način pripovedovanja, ki nudi bralni užitek, sta se strinjala oba prevajalca (Dahlovih del za odrasle se je sicer lotila le Barič Modrova, prevedla je zbirko Takšen kot ti) in dodala, da je ustvaril lastno, prepoznavno poetiko. Dekleva je priznal, da so bile Odvratne rime in Zverine grdine trd prevajalski oreh, a prav takšne ima sam najraje. Dodaja, da imamo govorci slovenščine velikansko srečo, saj smo se rodili v močan, gibek jezik, v katerem so nekateri avtorji slišati celo bolje kot v izvirniku.

Poleg poziva, da čim prej v roke vzamete katero izmed Dahlovih knjig, pa naj bo to katera izmed njegovih največjih uspešnic za otroke, ki so ob stoletnici zbrane v jubilejnem kompletu, ali pa katero od njegovih del za odrasle - njegove kratke zgodbe so bile v navdih filmarjem, med drugim tudi mojstru srhljivk Hitchcocku - vam ponujamo še njegov recept za večno mladost: "Če imate lepe misli, bodo sijale iz vašega obraza kot sončni žarki in zmeraj boste videti čudovito."