Hribi, oblaki, lepe pozdrave je naslov osme knjige poezije Marjana Strojana, ki je izšla ob pesnikovi sedemdesetletnici. V njej pesnik, sicer tudi izvrsten prevajalec angleške in ameriške poezije, vzpostavlja dialog z drugimi pesniškimi svetovi in nas v dvogovoru s pesniškimi mojstri popelje k lastni življenjski izkušnji.

Posebno mesto v zbirki ima cikel Zimsko popotovanje, ki je nastal ob poslušanje istoimenske romantične mojstrovine – Schubertove glasbe in pesmi Wilhelma Müllerja. Marjan Strojan avtorsko presnovi lepoto cikla pesmi za glas in klavir in jo na novo ustvari v avtorski poeziji.

Sorodna novica Marjan Strojan: Hribi, oblaki, lepe pozdrave

Hribi, oblaki, lepe pozdrave je zbirka o ljubezni v njenih različnih odtenkih. Vseh sedem ciklov si sledi v učinkovitem čustvenem loku. Občutja minevanja ljubezni in slovesa se stopnjujejo v končno spoznanje o izgubi ljubezni. Vse je izrečeno brez patosa, neposredno, tudi s kančkom ironije. Pomembno mesto v Strojanovi liriki ima tudi narava, ki odseva lepoto bivanja ter hkrati negotovost in krhkost življenja. Narava ni le kulisa, vselej je položena v bistvo človeške eksistence. Ob izrekanju svojih občutij zna pesnik vselej tudi presenetiti, priklicati nekaj novega, izvirnega. Uspelo mu je napisati tisto, kar ni bilo še nikoli povedano, čeprav je bilo povedano že na tisoč načinov.

Vrnitev k Duchampovi Fontani
V nadaljevanju oddaje bosta predstavljena romaneskna prvenca, ki prinašata tematsko in slogovno svežino. Prvega, z naslovom Izvirnik, je napisal kipar, esejist in pesnik Jiři Kočica. Ena od tem, ki se jim posveča v svojem opusu, je umetnost kot etično dejanje in o tej temi piše tudi v Izvirniku. Tematska iztočnica, ki sproži dogajanje, je slovita Fontana oziroma pisoar Marcela Duchampa, s katerim je umetnik leta 1917 začel zgodbo ready made umetnosti.

Sorodna novica Tina Bilban: Hvala za škarje

Avtor nas v kratkih poglavjih, ki jih v dinamičnem ritmu premika po vsem 20. stoletju, vodi od New Yorka, Philadelphie in Los Angelesa do Buenes Airesa, Pariza in Ljubljane. Tako ustvarja napeto zgodbo, v kateri postopoma odkriva etične dileme moderne umetnosti in skozi življenjske zgodbe protagonistov pokaže, kako se skozi čas spreminjata vloga in bistvo umetnosti.

O genetiki v vsakdanjem življenju
Etičnih vprašanj se dotika tudi roman Hvala za škarje. Podpisuje ga Tina Bilban, pisateljica, filozofinja, kritičarka in urednica, ki deluje na literarnem in znanstvenem področju. Ker veliko premišljuje, kako povezati naravoslovje in filozofijo, in ker jo zanimajo odkritja v genetiki in vprašanja bioetike, se je odločila o tem napisati roman. V njem usodo treh protagonistk povezuje sodobna genetika, ki pa jo avtorica spretno vključi v vsakdanje prizore in tako pokaže, kako tesno je naše življenje povezano z znanostjo. Avtorici je uspelo sugestivno združiti literaturo, filozofijo in naravoslovno znanost, pri čemer ruši tabuje in predsodke, povezane z genskim inženiringom.