Zaradi manjših sredstev za študente bi bile lahko ogrožene tudi študentske založbe. Foto: EPA
Zaradi manjših sredstev za študente bi bile lahko ogrožene tudi študentske založbe. Foto: EPA
Pri eni od študentskih založb izdaja tudi Drago Jančar.
Študentski klubi in organizacije založbam namenijo od 20 do 35 odstotkov sredstev. Foto: RTV SLO

Na novinarski konferenci so sodelovali Igor Brlek in Mitja Čander iz Študentske založbe, Gregor Macedoni iz Goge in Orlando Uršič iz Litere, ki so se strinjali, da so prav študentske organizacije in klubi rešili nekomercialne izdaje v Sloveniji. Te so večje založbe opustile, saj jih je država zaradi pomanjkanja sredstev prisilila v komercializacijo programov. Finančno podporo, ki jo porabijo za vzdrževanje infrastrukture in fiksne stroške, so nato zagotovile prav študentske organizacije.

Selitev zbranih del domačih avtorjev
Primer, kaj se dogaja s kakovostno nekomercialno književnostjo, je povedal Orlando Uršič, ki je opisal selitev zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Najprej je zbirka izhajala pri Založbi DZS, nato jo je prevzela založba Obzorja, ko pa je ta šla v stečaj, je skrb zanjo šla v Literine roke. "Študentska organizacija je v treh letih za neprofitno literaturo naredila več kot država v desetih," je opozoril Uršič.

Manj sredstev za študente - manj sredstev za založništvo
Direktorji založb so se zbrali, da bi se odzvali na polemike o načinu sofinanciranja študentskih dejavnosti, v katere spada tudi založništvo. Če bi študentskim organizacijam in klubom vzeli del sredstev, kar je predlagalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, bi bil tako določen del književnosti ogrožen, so se strinjali sodelujoči.

Skrajna možnost celo ukinitev knjigarn
Študentski klubi in organizacije založbam namenijo od 20 do 35 odstotkov sredstev, s katerimi založbe pokrijejo stoške za plače zaposlenih in fiksne materialne stroške. Ta denar omogoča delovanje založb, ki lahko izdajajo tudi nekomercialno književnost. Če bi tovrstno financiranje ukinili, bi se morale študentske založbe usmeriti v izdajanje bolj komercialne književnosti, sledilo pa bi lahko tudi odpuščanje zaposlenih, ukinitev programov in knjigarn.

Pri študentskih založbah izdajajo tudi najbolj uveljavljeni avtorji
Pri študentskih založbah izdajajo svoja dela nekateri vodilni slovenski pisatelji, kot so Lojze Kovačič, Boris Pahor, Tomaž Šalamun in Drago Jančar, zavrnejo pa ne niti še ne uveljavljenih mladih ustvarjlcev. Študentom tovrstne knjigarne nudijo tudi dela po nižjih cenah, prirejajo pa tudi različne prireditve.