V sodelovanju z RTV Slovenija in prevajalko Urško P. Černe bodo pripravili okroglo mizo o družbeno odgovorni književnosti. Na Radiu Maribor bodo predvajali Radijsko tribuno o angažirani literaturi in kritični izbiri knjižnih vsebin z Janjo Vidmar, Dragico Haramija in Miranom Štuhecom. Foto: BoBo
V sodelovanju z RTV Slovenija in prevajalko Urško P. Černe bodo pripravili okroglo mizo o družbeno odgovorni književnosti. Na Radiu Maribor bodo predvajali Radijsko tribuno o angažirani literaturi in kritični izbiri knjižnih vsebin z Janjo Vidmar, Dragico Haramija in Miranom Štuhecom. Foto: BoBo

Knjige imajo srečo (ali pa smolo, kakor se vzame), da jih ne berejo tisti, ki bi jih morali – namreč tisti, ki o tem, o čemer govorijo, navadno ničesar ne znajo povedati. Knjige, tiste dobre, tiste z veliko začetnico, so odličen poligon za motoriko divjih misli, lahko so agens spremembe v zavesti in mišljenju – v nasprotju z vsakodnevnimi vsebinami, ki nas obkrožajo oz. so nam vsiljene ter v nas zvečine spodbujajo malodušje, otopelost in ravnodušnost. Knjige so slika sveta iz prve roke. Ostra, kritična, nezamegljena slika sveta brez dioptrije. Ali lahko prenesemo pogled nanjo? Knjige niso tiho, čeprav je njihova prisotnost na knjižni polici neslišna. Knjige kričijo, ker je bolečina sveta, ki ga popisujejo, nevzdržna. Ali smo sposobni slišati ta krik? Napnimo ušesa in poskusimo zaslišati, kaj nam zgodbe in pesmi, ki nas pišejo danes, sporočajo, kričijo.

Petra Kolmančič

Tako je zapisala Petra Kolmančič, programska koordinatorica festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki se s slovesnostjo v Univerzitetni knjižnici Maribor začenja danes.

Glede na nedavno vstajniško vrenje v mestu bo celotno dogajanje, ki se bo sklenilo 25. aprila, osredotočeno na družbeno-angažirano literaturo. Letošnji slogan festivala se glasi Čas za akcijo!, osrednji gost pa bo Alojz Ihan.

Osrednje prizorišče bo znova Grajski trg, kjer bosta danes od 10.00 naprej potekala knjižni sejem s ponudbo slovenskih založb in bogat kulturni program, med drugim bo na ogled predstava Vroča župa v izvedbi pravljičarskega dvojca Gorana Završnika in Roka Kosca, literarno-glasbeni nastop Matjaža Pikala z Zverinicami prijateljicami, maraton raperske in hip hop poezije s koncertom Emkeja in odprti literarni mikrofon. Skupno se bo v okviru festivala, ki ga prireja Mladinski kulturni center Maribor s partnerskimi organizacijami, v sedmih dneh zvrstilo več kot 90 dogodkov na več kot 30 lokacijah v Mariboru in bližnji okolici.

Znova bo postavljena Čitalnica na jasi z menjalnico knjig, delavnicami in branjem pravljic v živo. Na ogled bodo ulična knjižna postavitev letošnjega Glazerjevega nagrajenca Jožeta Šubica z naslovom Vroča knjiga, ulična prodajna razstava oblečenih knjig Pripadnostna funkcija mehkobe Aleksandre Saške Gruden in prodajna razstava torbic iz knjig Tine Hlevnjak. V ožjem mestnem središču bodo potekali ulični literarni performansi, s katerimi bodo med drugim preverjali poznavanje klasikov slovenske družbeno-angažirane poezije in prepričevali mimoidoče v zmenek na slepo s knjigo. Pesnica Sabinca Hvastija pa bo postavila literarno preročišče.

V večernih urah bo pestro dogajanje v Literarni hiši Maribor in klubu KGB. Ljudi, ki težje pridejo do prizorišč dogajanja, bodo v domovih in ustanovah obiskale članice dobrodelnega združenja Inner wheel klub Maribor s humanitarno akcijo Podarimo knjigo in besedo. Prav tako se pridružujejo petkovemu dobrodelnemu koncertu za otroke z avtističnimi motnjami v dvorani Tabor.

V sklop festivala sodi tudi sobotni Pesniški turnir Založbe Pivec, na katerem bodo izbrali novega viteza poezije. V torek, 23. aprila, bodo v počastitev svetovnega dneva knjige pripravili tradicionalni maraton mariborskih literatov, na katerem bo nastopilo več kot 30 literatov vseh generacij. Novost je zaključna zabava s karaokami, na katerih se bodo s slovenskimi popevkami preizkusili znani mariborski obrazi.

Ni prostora za politiko
Uradno odprtje bo s prireditvijo danes ob 13.00 v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM), kjer bo poslanico ob svetovnem dnevu knjige prebral ptujski novinar in književnik Zdenko Kodrič. Slavnostnega govornika, ki je bil po navadi politik, letos ne bo. "Glede na temo, ki je letos družbena angažiranost, se nam to ni zdelo primerno, ampak smo se odločili, da bomo imeli raje več tako imenovanega angažiranega programa," je povedal Borut Gombač iz UKM-ja.

Ob tem bodo v prostorih knjižnice odprli knjižno in dokumentarno razstavo z naslovom Časi pomanjkanja, v kateri se po besedah soavtorice Jerneje Ferlež ukvarjajo s pomanjkanjem kot izvorom družbene akcije. Razstava zajema tri oblike pomanjkanja; prva se nanaša na obdobje takoj po koncu prve svetovne vojne leta 1918, ko je družbo pestila huda lakota, druga zajema obdobje svetovne gospodarske krize leta 1929, ko je ljudi mučila stanovanjska stiska, tretja pa obravnava današnji čas, ko vlada brezposelnost.

V Literarni hiši Maribor bo zvečer pogovor s pesnico in kantavtorico Olgo Weissberger, v Centralni postaji bo razstavljena vizualna poezija Gregorja Kosija, v klubu KGB pa bosta Rok Vilčnik in Andrej Stermecki predstavila preplet poezije in glasbe v projektu Prapapir.

Pestro dogajanje z glavno igralko knjigo se bo nadaljevalo vse do 25. aprila, ko bo na Prvi gimnaziji Maribor gostoval avtor maturitetnega romana Per Petterson, v klubu KGB pa bo zaključna zabava s karaokami, na katerih se bodo znane osebe z mariborske kulturne in družabne scene pomerile v interpretaciji slovenskih popevk.

Knjige imajo srečo (ali pa smolo, kakor se vzame), da jih ne berejo tisti, ki bi jih morali – namreč tisti, ki o tem, o čemer govorijo, navadno ničesar ne znajo povedati. Knjige, tiste dobre, tiste z veliko začetnico, so odličen poligon za motoriko divjih misli, lahko so agens spremembe v zavesti in mišljenju – v nasprotju z vsakodnevnimi vsebinami, ki nas obkrožajo oz. so nam vsiljene ter v nas zvečine spodbujajo malodušje, otopelost in ravnodušnost. Knjige so slika sveta iz prve roke. Ostra, kritična, nezamegljena slika sveta brez dioptrije. Ali lahko prenesemo pogled nanjo? Knjige niso tiho, čeprav je njihova prisotnost na knjižni polici neslišna. Knjige kričijo, ker je bolečina sveta, ki ga popisujejo, nevzdržna. Ali smo sposobni slišati ta krik? Napnimo ušesa in poskusimo zaslišati, kaj nam zgodbe in pesmi, ki nas pišejo danes, sporočajo, kričijo.

Petra Kolmančič