Oblasti kitejskemu pisatelju do danes preprečujejo potovanja na mednarodne literarne dogodke, a za v Nemčijo je vizo vendarle dobil. Foto: Spletna stran festivala
Oblasti kitejskemu pisatelju do danes preprečujejo potovanja na mednarodne literarne dogodke, a za v Nemčijo je vizo vendarle dobil. Foto: Spletna stran festivala
Drago Jančar
Nemškogovoreči bralci Draga Jančarja poznajo predvsem po romanu Rauschen im Kopf ali, po naše, Zvenenje v glavi. Foto: MMC RTV SLO

Slovenski nastopi so deležni velike pozornosti, saj je letošnji fokus festivala Vzhodna Evropa. Sedemindevetdesetletni tržaški pisatelj Boris Pahor bo tako v okviru festivala nastopil kar dvakrat, in sicer danes na Francoskem inštitutu in jutri v "Hiši svetovnih kultur", Haus der Kulturen der Welt. V Berlinu bodo premierno v Nemčiji prikazali tudi dokumentarec Trmasti spomin o Pahorjevem življenju in delu.

V okviru festivala je v petek že nastopil pesnik Aleš Debeljak, v prihodnjih dneh pa se bosta mednarodnemu občinstvu predstavila še Drago Jančar in Igor Omerza, prvi s predavanjem Kultura spominjanja proti Politiki zgodovine - Pogovor o občutenju preteklosti v nekdanji Jugoslaviji, drugi pa bo v družbi makedonske pisateljice Jasne Koteske in avantgardnega režiserja Borke Pavićevića spregovoril o represiji umetnikov v nekdanji skupni domovini.

Oporečnik, ki se ni pustil utišati
Na festival je med drugim prišel tudi kitajski avtor Liao Jivu, ki so mu kitajske oblasti lani zaradi kritike režima prepovedale nastopiti na Frankfurtskem knjižnem sejmu.

Liao, ki je v osemdestih na literarno prizorišče vstopil kot eden od osrednjih pesnikov kitajske avantgarde, je nase opozoril predvsem z epskim delom v slogu Sain-John Persa Mesto smrti (1987), v katerem je bil kritičen do revolucije. Ko je dve leti pozneje objavil še nadaljevanje, Rumeno mesto, je postal tarča temeljite politične kampanje za diskreditacijo. Ker se ni bil pripravljen samocenzurirati, so ga oblasti obsodile na štiri leta za zapahi (zaradi pritiska mednarodne javnosti je bil sicer izpuščen prej, a le 50 dni pred iztekom kazni, leta 1994). Žena in otroci so ga medtem zapustili, do objave svojih del v domovini ni mogel, in počasi je zdrsnil na rob družbe ter se preživljal kot ulični umetnik. Iz te izkušnje so se rodili Intervjuji z ljudmi z dna družbe (2002), ključno delo sodobne kitajske književnosti.

Skoraj 300 dogodkov v 12 dneh in več kot 200 avtorjev prinaša, kot piše na festivalski spletni strani, vpogled v nove in tradicionalne smernice v svetovni književnosti. Festival ponuja prozo, poezijo, pogovore z literati in politične diskusije, otroško in mladinsko literaturo, filmske priredbe literarnih del. Začel se je 15. septembra, končal se bo 25. septembra.