Brigitte Kronauer je med drugim prejela prestižno Büchnerjevo nagrado, nagrado Thomasa Manna in nagrado Heinrich Bölla. Foto: EPA

V pisateljevanju so jo zanimala večna vprašanja, ki se držijo tematik o življenju, smrti in ljubezni. Literarni poznavalec Marcel Reich – Ranicki jo je označil za največjo sodobno nemško pisateljico.

Foto: emka.si

Leta 2004 je bila dobitnica nagrade vilenica. Takratni predsednik žirije za nagrado Iztok Osojnik jo je označil za sodobno nemško pisateljico, ki pozornost vzbuja predvsem s "fascinacijo in istočasno iritacijo, ki ju povzročajo tako njena kratka prozna besedila in pripovedi /.../ kakor tudi pulzirajoči romani, ki jih preplavlja samovšečni jaz in zaobjemanje celotnega sveta."

Izmuzljiva resničnost v težko prevedljivem jeziku
Svoj prvenec je Kronauerjeva izdala leta 1980. To je bil roman Frau Mühlenbeck im Gehäus. V slovenskem prevodu je dostopen njen roman Robec, ki ga je prevedla Anja Uršič. Avtorica v romanu opisuje izmuzljivo resničnost, ki jo oblikuje v težko prevedljivem jeziku. Kot je v knjigi zapisala avtorica spremne besede Vesna Kondrič Horvat, je za romane Brigitte Kronauer značilno skorajšnje umanjkanje fabule – Robec je zato izjema.

V omenjenem romanu Brigitte Kronauer opisuje navadnega moža brez posebnosti, njegovo pogosto uporabo robca pa konstruira kot nenavadnost, kot zaščito pred potrošniško naravnano, popolnoma materializirano družbo ter pri tem vsakdanje situacije s pomočjo literarne sugestije oropa njihove vsakdanjosti.

Rušila je tradicionalne literarne vzorce
Brigitte Kronauer je v svojem delu, naj bo to lirika, poezija ali proza, rušila tradicionalne literarne vzorce, saj je menila, da ti omejujejo človekovo zaznavo. Med drugim je prejela prestižno Büchnerjevo nagrado, nagrado Thomasa Manna in nagrado Heinrich Bölla.