Do nove teorije o nastanku biblijskih besedil so strokovnjaki prišli
Do nove teorije o nastanku biblijskih besedil so strokovnjaki prišli "okrog vogala": s pomočjo analize zapisov na keramičnih črepinjah iz vojaškega naselja. Foto: AP
Kumranski zvitki
Biblijo sestavljata Stara in Nova zaveza. Stara zaveza, napisana pretežno v hebrejščini, pripoveduje o zavezi izvoljenega izraelskega ljudstva z Bogom ter o pomembnih dogodkih izraelske zgodovine od približno leta 4000 pred našim štetjem do začetka našega štetja, to je do Kristusovega rojstva. Foto: EPA

S tehnologijo za analiziranje rokopisov - podobno tisti, ki jo imajo banke za analizo podpisov - je ekipa z Univerze v Tel Avivu ugotovila, da je zbirka starohebrejskih zapisov, ki so datirani v leto 600 pr. n. š., delo šestih različnih avtorjev. Čeprav ne gre za odlomek hebrejske Biblije, pa odkritje priča o tem, da je bila pismenost v Judeji v tistem času precej razširjena, kar bi omogočilo tudi kompozicijo starozaveznih besedil.

Uničenje Jeruzalema kot vzgib za zapisovanje narodove zgodovine?
Ugotovitve, ki so bile v obliki študije objavljene v ameriškem zborniku National Academy of Sciences, so del obsežnejše razprave o tem, kdaj so začela nastajati prva biblijska besedila: je bilo to pred uničenjem Jeruzalema (586 p.n.š.) ali po njem in po izgonu njegovih prebivalcev v Babilon?

V zadnjih letih so številni akademiki nastanek cele vrste svetopisemskih besedil - od Jozuejeve knjige do druge Knjige kraljev - postavljali v obdobje po obleganju. Teorija namreč predvideva, da so bila besedila napisana kot posledica izgona v Babilon, ko so posamezniki intenzivneje razmišljali o preteklosti naroda in jo sklenili dokumentirati na pergamentu.

Izraelski arheolog Israel Finkelstein, ki je o temi spregovoril za agencijo AP, pa je denimo prepričan, da so besedila nastala v sedmem stoletju pred Kristusom v Jeruzalemu, še pred obleganjem. Nove ugotovitve to tezo potrjujejo, pravi. "Tokrat je prvič, da v rokah držimo nekaj empiričnega."

Zavita pot do Svetega pisma
Ekipa doktorskih študentov z univerze je preučila 16 napisov na keramičnih črepinjah, ki so bile izkopane na arheološkem najdišču starodavne vojaške trdnjave v Aradu na jugu Izraela. Z multispektralnim upodabljanjem so rekonstruirali hebrejske črke, ki jih je zob časa že krepko načel, in nato z računalniškim algoritmom iskali posebnosti različnih rokopisov.

Sama besedila, ki so jih analizirali, niso na noben način povezana z Biblijo, velja poudariti: gre zgolj za zapiske o premikih oboroženih sil in zalogah živeža, povejo pa nam, da so znali pisati posamezniki tako v vrhu kot tudi pri dnu vojaške verige. Iz načina zapisanega zgodovinarji sklepajo, da zapiski niso delo poklicnih pisarjev, in tudi to, v kombinaciji z odročno lego utrdbe, priča o široko razširjeni pismenosti.

Oprijemljivih ostankov, starejših od mrtvomorskih zvitkov, nimamo
Pismenost velikega dela prebivalstva pa seveda podpira teorijo, da so v istem obdobju že nastajali prvi odlomki kasnejše Biblije. Mrtvomorski zvitki, najstarejši ohranjeni ostanki svetopisemskih besedil, so sicer več stoletij mlajši.