Kalčič je nagrajen za prevod s pulitzerjem nagrajene knjižne uspešnice Lišček in romana Skrivna zgodovina - obe deli podpisuje pisateljica Donna Tartt. Foto: Cankarjeva založba
Kalčič je nagrajen za prevod s pulitzerjem nagrajene knjižne uspešnice Lišček in romana Skrivna zgodovina - obe deli podpisuje pisateljica Donna Tartt. Foto: Cankarjeva založba
Orhan Pamuk
Med Kalčičevemi prevodi leposlovnih del za odrasle najdemo med drugim roman Ime mi je rdeča Orhana Pamuka. Foto: Mladinska knjiga

S svojo avtorsko prozo se je Kalčič vpisal na vidno mesto v slovenski književnosti, širši javnosti pa je še dosti bolj znan kot prevajalec z obsežnim in raznolikim opusom, ki sega od strokovne literature do mladinskega leposlovja in leposlovja za odrasle. Med deli najdemo (sodobne) klasike, kakršni so Rushdiejevi Otroci polnoči, Pamukov roman Ime mi je rdeča ali Lawrenceov Ljubimec lady Chatterley, kakor tudi kakovostno žanrsko literaturo (denimo Tolkienov Silmarillion), beremo v utemeljitvi.

Vrhunsko berljivi prevodi slogovno zahtevnih besedil
"Na teh raznovrstnih področjih prevaja Kalčič suvereno, in kadar mu izvirnik dopušča, tudi bravurozno. Prožno preigrava širok razpon jezikovnih registrov – pomislimo samo, kako oddaljen je, denimo, svet mačka Toša, idilično polpreteklo bosansko podeželje, od umetniških in izobraženskih krogov ob koncu 16. stoletja v Ime mi je rdeča - in izdatno razišče zgodovinsko, družbeno in druga ozadja prevajanega dela. Vse to nadgrajuje z bogatim, razvejanim besediščem, v katerem bralca spet in spet prijetno preseneti kakšna manj znana, a nadvse 'žmohtna' beseda, in s tekočo slovensko skladnjo, v kateri, kot je prav, ni več sledu o sintaksi izvirnega jezika. Tako so njegovi prevodi vrhunsko berljivi, pa četudi gre za slogovno zahtevna besedila," je še zapisala komisija za priznanja in nagrade.

Opisane odlike smo lahko v letih 2016 in 2017 opazovali v Kalčičevih prevodih kultne sodobne ameriške pisateljice Donne Tartt: v Skrivni zgodovini in Liščku. Kot je še zapisano v utemeljitvi, je Kalčič poskrbel za polnokrvno poustvaritev obeh del.

V komisiji za nagrado so sedeli predsednica Nada Grošelj ter člani Drago Bajt, Aleš Berger, Matej Hriberšek in Majda Kne.

V ožji izbor za letošnjo Sovretovo nagrado se je poleg nagrajenca uvrstila še prevajalka Jelena Isak Kres za prevod Homerjeve Iliade (Mladinska knjiga).

Nagrado, ki nosi ime po prevajalcu Antonu Sovretu, so prvič podelili v letu njegove smrti, leta 1963. Lani sta jo prejeli dve prevajalki - Saša Jerele za prevod dela Splet večnosti pisateljice Marguerite Yourcenar in Urša Zabukovec za prevod romana Mjausk avtorice Tatjane Tolstoj.

Nagrajencu bodo priznanje izročili 24. oktobra na sedežu društva.