Neubauer ima tudi izjemne zasluge za mednarodno uveljavitev slovenskega baleta, saj je bil dejaven v številnih mednarodnih organizacijah kot funkcionar in predavatelj, močno se je zavzemal za razvoj mladih opernih pevcev, obudil je operni studio na Akademiji za glasbo in pripravil program za Višjo šolo učiteljev baleta. Za plesalce in pedagoge je napisal vrsto učbenikov in drugih zajetnih knjižnih del z zgodovinskim pregledom plesne in operne umetnosti. Foto: BoBo
Neubauer ima tudi izjemne zasluge za mednarodno uveljavitev slovenskega baleta, saj je bil dejaven v številnih mednarodnih organizacijah kot funkcionar in predavatelj, močno se je zavzemal za razvoj mladih opernih pevcev, obudil je operni studio na Akademiji za glasbo in pripravil program za Višjo šolo učiteljev baleta. Za plesalce in pedagoge je napisal vrsto učbenikov in drugih zajetnih knjižnih del z zgodovinskim pregledom plesne in operne umetnosti. Foto: BoBo
Henrik Neubauer
Leta 2009 je Neubauer prejel zlati red za zasluge za izjemno delo in zasluge v kulturnih dejavnostih, zlasti baletu, ter pri uresničevanju suverenosti, ugleda in napredka Republike Slovenije v kulturi. Foto: BoBo
Predsednik republike Borut Pahor je danes vročil listino o častnem pokroviteljstvu nad zaznamovanjem 100. obletnice ustanovitve prvega slovenskega baletnega ansambla. Več kot leto dni trajajoče slavje slovenskega baleta se bo začelo nocoj, z baletnim triptihom Balet 100 v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Opera in balet Ljubljana. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana/Darja Štravs Tisu

Neubauer se za uvod v knjigo najprej loti kratkega pregleda nastanka baletne umetnosti in naniza nekaj podatkov o začetkih uprizarjanja baletov, nato pa se posveti opisu skladateljev in njihovih baletov, in sicer v časovnem zaporedju glede na nastanek njihovega baletnega prvenca. Temu sledijo vse morebitne izvedbe in drugi baleti istega skladatelja, vsa dela pa obravnava z vidika njihove recepcije glede na medijske odmeve in mnenja v strokovni glasbeni literaturi.

Prvi balet je tudi najpogosteje uprizarjani
Kot je pojasnil na današnji predstavitvi v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Opera in balet Ljubljana, kronološki popis začne s prvim slovenskim baletom Možiček Josipa Ipavca iz leta 1900. "Prav Možiček je bil od vseh slovenskih baletov najpogosteje izvajan. Naštel sem 32 različnih premierskih uprizoritev različnih koreografov. Žal mi je, da Ipavca ni več med nami, da bi mu čestital za ta dosežek," je povedal.

Naslednji, ki je napisal glasbo za balet, je bil Risto Savin, ki je leta 1918 napisal mimično igro v enem dejanju Plesna legendica. V pregledu baletnih prvencev slovenskih skladateljev do konca 2. svetovne vojne in njihovih drugih baletov svoje mesto najdejo tudi Slavko Osterc, Anton Balatka (sicer Čeh, ki je živel in deloval v Sloveniji), Blaž Arnič, Lucijan Marija Škerjanc in Janko Gregorc.

Pregled pripelje tik do današnjega trenutka
Neubauer se nato posveti najplodnejšemu obdobju prvencev slovenskih skladateljev med letoma 1950 in 1990 in njihovim drugim baletom, nazadnje pa še slovenskim baletom od zadnjega desetletja prejšnjega stoletja. Zadnji je po Neubauerjevih navedbah balet v dveh dejanjih Milka Lazarja z naslovom Faust - Das Ballett, ki ga bodo premierno izvedli v Zürichu 28. aprila.

Od začetka 20. stoletja do danes je 40 skladateljev napisalo 93 celovečernih in krajših baletnih skladb. Scenarije za navedene balete je prispevalo 58 slovenskih avtorjev. Med temi je 19 ali malo manj kot ena tretjina skladateljev, ki so si besedila za svojih 30 baletov napisali sami, ugotavlja 88-letni pionir raziskovanja plesne zgodovine v Sloveniji. Neubauer je nekdanji baletni plesalec, koreograf, operni režiser, publicist, zgodovinar opere in baleta ter pedagog.

Knjigi so dodani tudi različni seznami - med drugim seznam skladateljev z njihovimi baleti, letnicami nastanka in prvimi izvedbami, seznam piscev baletnih scenarijev in seznam koncertnih skladb, uporabljenih za baletne predstave, ki prvotno niso bile namenjene baletni izvedbi.

Enciklopedist, ki izdaja v samozaložbi
Knjiga s pregledom nad ustvarjenimi slovenskimi baletnimi opusi od samega začetka do danes se pridružuje predhodnima knjigama, v katerih Neubauer obravnava slovensko ustvarjalnost na področju operete in na področju opere. Tako kot knjigo Slovenske opere: Od Belina do Božjega delca je tudi to izdal v samozaložbi. Finančno so pri projektu pomagali Slovenski gledališki inštitut, Opera SNG Ljubljana, Slovensko komorno glasbeno gledališče in SNG Maribor.

Dirigent številnih baletov Lovrenc Arnič, poleg Lidije Sotlar avtor spremnega zapisa, je prepričan, da knjiga pomembno zapolnjuje praznino v raziskovanju slovenske baletne produkcije. Kot je povedal na predstavitvi, ki jo je sicer vodil muzikolog Franc Križnar, je Neubauer posegel v področje, ki mu muzikološka stroka ni namenjala večje pozornosti.