Foto:
Foto:
Zgodovine ne bi smeli poenostavljati, je menil Stojan Spetič.

Delo tržaškega zgodovinarja pokriva zgodovinsko obdobje med letoma 1848 in 1954, pri tem pa se posveti sodelovanju med Slovenci in Hrvati v tem primorskem mestu. Povezovanje obeh narodov je temeljilo zlasti na skupnem poreklu in strahu pred posledicami italijanskega nacionalizma. S knjigo je Pahor želel pokazati predvsem prispevek Slovencev in drugih slovanskih narodov pri oblikovanju Trsta v večnacionalno mesto, za kar bolj kot Italijani zaslužni drugi narodi.

Italijanom bi se morali približati z deli v njihovem jeziku
Delo, ki ga je izdalo Založništvo tržaškega tiska, je še posebej aktualno v teh dneh, ko se veliko govori o dnevu spomina na fojbe in ko je veliko polemik vzbudil film Srce v breznu. Poslanec slovenske narodnosti v deželnem parlamentu Furlanije - Julijske krajine Igor Canciani je ob tem predlagal, da bi knjigo čim prej prevedli v italijanščino, menil pa je tudi, da bi bilo dobro, če bi Slovenci iz Trsta in okolice čim prej začeli o sebi pisati v italijanščini. Predsednik Hrvatske zajednice v Trstu Damir Murkovič meni, da bi bilo pametno ponovno vzpostaviti slovensko-hrvaško sodelovanje v Trstu, ki pa naj bi temeljilo na drugačnih predpostavkah kot pred več kot 150 leti.

V Trstu potrebujemo svoj kulturno-umetniški center
Senator slovenske narodnosti v rimskem parlamentu Miloš Budin pa je predlagal, naj Slovenija v srediču Trsta odpre svoj kulturno-umetniški center, otroci, ki obiskujejo slovenske šole v Italiji, pa naj bi nekaj tednov šolo obiskovali v Sloveniji, čemur je oporekal novinar slovenskega uredništva pri tržaškem sedežu italijanske radiotelevizije RAI Ivo Jevnikar, saj se je vprašal, koliko otrok iz hrvaških in srbskih družin obiskuje slovenske šole v Trstu.

Zgodovine ne bi smeli poenostavljati
Na nedavne dogodke pa se je najbolj neposredno odzval nekdanji senator Stojan Spetič, ki je posvaril pred poenostavljanjem zgodovine, za katero se zelo zavzemajo založbe in televizije. Obhajanje spomina na žrtve fojb in eksodusa ne bi smelo služiti kot teza, na kateri bi temeljilo dokazovanje izvajanja etničnega čiščenja nad Italijani.