Tako ob sklepu festivala Dnevi poezije in vina razmišlja njegov vodja Aleš Šteger. Potem ko sta festival v preteklih dneh že obiskala minister za kulturo Zoran Poznič in Jürgen Boos, direktor frankfurtskega knjižnega sejma, kjer bo imela Slovenija leta 2022 vlogo častne gostje, so danes na Ptuju tuji založniki in novinarji. Ti se na povabilo Javne agencije za knjigo RS udeležujejo študijskega potovanja po Ljubljani in Sloveniji, da bi spoznali slovenske avtorice in avtorje.

Vodja festivala Aleš Šteger je z letošnjim dogajanjem zadovoljen. Foto: Matej Pušnik

To so pomembni obiski, pravi Šteger, tudi zato, da se ustvari vtis o Sloveniji kot vitalnem in ustvarjalnem prostoru, ki ima kaj pokazati. Sam bi si želel bistveno več sredstev, želel pa bi si tudi več razumevanja o tem, da gre za dolgoročne procese, ki odpirajo vrata ne le prepoznavnosti, ampak tudi temu, da se s prisotnostjo v mednarodnem kontekstu slovenski ustvarjalci lahko preživljajo, uveljavljajo svoje poglede na svet in svoja dela.

Osrednja pesniška gostja je bila med drugim Radmila Lazić (1949) iz Srbije, ki se ukvarja s temami, ki se dotikajo tabujev, tako literarnih kot življenjskih. Foto: Matej Pušnik

"Zdi se mi vitalnega pomena, zato da lahko preživimo kot ustvarjalci, da se ta proces intenzivira. Politika to nerada sliši, zato ker učinki niso nemudoma merljivi in takojšnji, ker se dela dolgoročno, je pa nujno potrebno. Dostikrat smo lahko talci lastnih statistik, ko pa pridemo v tuje knjigarne in pogledamo, kateri slovenski avtorji so tam zastopani, so zgodbe lahko popolnoma drugačne," je še dejal.

Kot pravi, načrtujejo za prihodnje leto nekaj sprememb; kot stransko dejavnost denimo v nemškem govornem območju obsežno gostovanje pesnikov, ki bi bili vključeni v prevajalsko delavnico, ter izdajo nemške pesniške antologije. S frankfurtskim sejmom pa so se po njegovih besedah pogovarjali o različnih oblikah sodelovanja, morda v obliki dodatnega festivala nemško-slovenske literature. "To so razmišljanja, ki so odprta in niso vezana na same Dneve poezije in vina. Ta vseeno izhaja iz tega, da se ves svet pripelje na Ptuj in v Slovenijo. To poskušamo početi vedno znova na inovativne načine in tu nam ne zmanjka domišljije," je še povedal Šteger.

Med gosti festivala je bil tudi Bei Dao (1949), eno največjih svetovnih pesniških imen in steber sodobne kitajske poezije. Foto: Matej Pušnik

Zadnje dopoldne 23. festivala je minilo v znamenju pesniške promenade, ki je stari del mesta spremenila v stičišče poezije, glasbe in plesa, za konec pa bosta na sporedu še eno večerno branje poezije in koncert. Šteger je z letošnjim dogajanjem zadovoljen. "Menim, da je vsebinsko uspel, od dogodkov, ki so namenjeni občinstvu, do tistih, ki so intelektualno težji in namenjeni specialnemu občinstvu, ker so bili odzivi izjemno dobri," pravi. Del vsebin se sicer po njegovih besedah zgodi že prej, saj je festival vezan na prevajalsko delo: "Objavimo številne publikacije, knjige na spletu in v fizični obliki. To je nekaj, kar trajno ostaja v samem slovenskem prostoru in širše."

Festival Dnevi poezije in vina je na 15 lokacijah ponudil več kot 60 dogodkov. Foto: Matej Pušnik

Festival, ki ga organizira založba Beletrina, je na 15 lokacijah, pretežno na Ptuju, ponudil več kot 60 dogodkov. Pripeljal je 20 pesnikov iz 16 držav. Država v fokusu je bila Nemčija, častni gostje pa so bili Radmila Lazić iz Srbije in Bei Dao s Kitajske ter bolgarsko-nemški pesnik Ilija Trojanow, ki je prispeval letošnje odprto pismo Evropi. V njem je obsodil dvoličnost Evrope in delovanje njenih odločevalcev primerjal z razcepljeno osebnostjo doktorja Jekylla in gospoda Hyda.