Po besedah Marijana Ruperta opisuje Trubar v predgovoru k Novemu testamentu vse dogodke ob nastanku te knjige in druge zgodovinske prelomnice, ki so privedle do ustanovitve biblijskega zavoda v Urachu. Trubarjevo besedilo je za ponatis v hrvaščino prevedel Alojz Jembrih. Foto: MMC RTV SLO
Po besedah Marijana Ruperta opisuje Trubar v predgovoru k Novemu testamentu vse dogodke ob nastanku te knjige in druge zgodovinske prelomnice, ki so privedle do ustanovitve biblijskega zavoda v Urachu. Trubarjevo besedilo je za ponatis v hrvaščino prevedel Alojz Jembrih. Foto: MMC RTV SLO
Alojz Jembrih je opozoril na pomen, ki ga je v 16. stoletju imelo tiskanje Biblije v slovenskem in hrvaškem jeziku.

"Z današnjim dogodkom lahko potrdimo dolgo zgodovinsko sodelovanje med Slovenci in Hrvati na področju jezika, ki se je začelo že v protestantskem obdobju," je na predstavitvi knjige poudaril vodja rokopisne zbirke NUK-a Marijan Rupert.

Ker gre za duhovno skupno zgodovino
Novi testament predstavljajo, ker je prav Trubarjev prevod Nove zaveze (1557) Hrvatom služil kot pomembna predloga za testament, Trubar pa je h knjigi prispeval še predgovor v nemščini. "Predvsem zato, ker gre za našo kulturno in duhovno skupno zgodovino, sedanjost in skupno evropsko prihodnost," je odločitev za predstavitev knjige med drugim pojasnil strokovnjak NUK-a za rokopise in stare tiske Miheal Glavan. Poudaril je še, da je povezava s Hrvaško prav iz tega razloga pomembna tudi v sklopu letošnjega leta, ko praznujemo 500-letnico Trubarjevega rojstva.

Spremno študijo k testamentu je prispeval Alojz Jembrih, ki je opozoril, da je številnim mednarodnim in evropskim projektom našega časa podobno prav tiskanje Biblije v slovenskem in hrvaškem jeziku v 16. stoletju.

Za lažje proučevanje ohranjenega vira
Predstavljeni Novi testament v glagolici je hrvaški biblijski prvotisk, ki je pomemben sestavni del hrvaške kulture ter identitete in je bil stoletja zamolčan in večinoma nedostopen.
Danes je dostopen le v nekaj primerkih, ki jih hranijo različne evropske knjižnice. S ponatisom pa bodo postala dostopnejša tako filološka in teološka preučevanja hrvaške protestantske književnosti kot tudi imperativa preučevanja slovanskega in evropskega biblijskega prevajalstva.

Ponatis, za katerega so se odločili na zagrebški teološki fakulteti Matija Vlačić Ilirik, je izdelan po rokopisu, ki ga hranijo v zagrebški Narodni univerzitetni knjižnici. V letih 1562 in 1563 je bil Novi testament objavljen v dveh knjigah, dotiskali pa so ga v Trubar-Ungnadovem biblijskem zavodu v Urachu. Priredila sta ga Antun Dalmata in Štefan Konzul.