Zbornik razprav Zgodovina alkoholizma in kajenja so predstavili v Knjigarni Filozofske fakultete v Ljubljani. Na sliki pa je ena od številnih podob pitja v zahodnoevropski likovni umetnosti, in sicer gre za upodobitev Bakha v podobi putta, kot ga je naslikal baročni umetnik Guido Reni. Foto:
Zbornik razprav Zgodovina alkoholizma in kajenja so predstavili v Knjigarni Filozofske fakultete v Ljubljani. Na sliki pa je ena od številnih podob pitja v zahodnoevropski likovni umetnosti, in sicer gre za upodobitev Bakha v podobi putta, kot ga je naslikal baročni umetnik Guido Reni. Foto:
George Grosz
Po besedah Andreja Studna bi morala slovenska država namenjati več pozornosti raziskavam zgodovine alkoholizma in kajenja.

15 strokovnih člankov obravnava zgodovino socialnih bolezni, kot je kajenje in alkoholizem označil znanstveni sodelavec na Inštitutu za novejšo zgodovino Andrej Studen. Avtor članka z naslovom Tudi če so trezni, niso angeli, pijani pa so zverine, s podnaslovom Problem alkoholizma in recepcija teorije progresivne degeneracije na Slovenskem konec 19. in na začetku 20. stoletja pravi, da se po njegovem mnenju država premalo posveča zgodovini obeh fenomenov, ki sta škodljiva za zdravje. Država bi morala, "kot tista, ki piše zakone ter določa cene alkohola in tobaka, namenjati več denarja za raziskave zgodovine na tem področju", meni Studen, ki se sicer posveča raziskovanju socialne in kulturne zgodovine 19. in začetka 20. stoletja.

Studen pripravlja tudi knjigo o moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem od 18. stoletja do druge svetovne vojne. Kot pravi, je za "slovenski narod značilno, da je bil ves čas žejen".

Druge članke so med drugim prispevali Aleksander Žižek, ki se je podpisal pod prispevek Kdo je kdaj v cehu plačal ceho, Janez Cvirn piše o alkoholu v parlamentu, Jure Gašparič pa o tobaku in alkoholu v parlamentu prve Jugoslavije. Irena Gantar Godina v članku Slovensko dijaštvo, alkohol, burševstvo in ženske raziskuje Masarykov vpliv na takratno slovensko mladino, Filip Čuček se ukvarja s problemom alkoholizma in tobaka na Spodnjem Štajerskem v času Antona Martina Slomška.

Malo piti, ali to kaj škoduje treznostni akciji v domovini? prav nič, s podnaslovom Značaj protialkoholnega gibanja pod vodstvom Janeza Kalana pred prvo svetovno vojno je naslov članka Marka Zajca, članek Koroškoslovenskem boju proti pijančevanju ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja z naslovom Trezno ljudstvo bo bogatelo, bo cvelo in se krepko razvilo pa je prispevala Tina Bahovec.

Dragan Matić se je v članku In zapela je harmonika od vzhoda do zahoda in naš narod je zarajal, da še nikdar tako ter ne more do sape še danes ... razpisal o vzponu nemorale in alkoholizma med vojno in v času povojne psihoze, Janez Polajnar obravnava vpliv alkohola na degeneracijo naroda med svetovnima vojnama, Mojca Šorn pa v članku Dajte otrokom mleka, ne alkohola! protialkoholno gibanje na Slovenskem do druge svetovne vojne.

O alkoholu in športu v prvi polovici 20. stoletja piše Borut Batagelj, o ponarejanju vina pred prvo svetovno vojno Andrej Pančur, Marija Počivavšek pa v članku - Špecerija, liker, malinov sok, žganje: en gros & en detail - o trgovanju z alkoholom in tobakom pred drugo svetovno vojno. Revijo sklene Zdenko Čepič s "tobačnim" člankom Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele, v katerem piše o zgodovini in izročilu Cigarete Filter 57.

M. K.