Messner, ki se je rodil 13. decembra 1921 v Dobu pri Pliberku, se je vse življenje boril za "svojo stvar". Bil je neutruden kulturnik, oster kritik koroških razmer in borec za pravice Slovencev na avstrijskem Koroškem.

Potem ko so ga leta 1945 zaprle angleške okupacijske sile, je pobegnil v Jugoslavijo, tam končal gimnazijo na Ravnah in študij slavistike v Ljubljani. Poučeval je na gimnaziji na Ravnah na Koroškem, potem še 17 let na Slovenski gimnaziji v Celovcu.

"Ideja ni kriva, če se umaže"
Koroški pisatelj je bil vselej na strani zasramovancev in je menil, da "ideja ni kriva, če se umaže". V svojih delih je razvijal satiro, polemičnost in obtoževanje, pa tudi jedko zavračanje nečlovečnosti. Dogajanje na avstrijskem Koroškem je popisal v številnih črticah, novelah, satirah, esejih in gledaliških besedilih. Nacizem je obravnaval v televizijski drami Vrnitev (1976) in v dnevniških zapisih Živela Nemčija (1988). Uveljavil se je tudi s kratko prozo v nemščini.

Med drugim je Messner za svoja dela prejel nagrado zlata Praga (1977), nagrado Prešernovega sklada (1988) in častno nagrado za književnost avstrijske zvezne dežele Koroške leta 2008.

V svoji misli je bil vselej neizprosen, je na predstavitvi Messnerjevih izbranih del z naslovom Poezija in proza (Knjižna zadruga) v Ljubljani leta 2006 povedal literarni zgodovinar Matjaž Kmecl.