Džiro Taniguči je bil zadržanega značaja in se najraje izražal s svojimi mangami. Foto: YouTube/Iz filma: Louis Vuitton Travel Book Venice by Jirô Taniguchi
Džiro Taniguči je bil zadržanega značaja in se najraje izražal s svojimi mangami. Foto: YouTube/Iz filma: Louis Vuitton Travel Book Venice by Jirô Taniguchi
Džiri Taniguči
Tanigučijeve mange so prisotne na vseh vidnejših mednarodnih festivalih stripa. Leta 2015 so mu v francoskem mestu Angouleme posvetili retrospektivo. Foto: EPA
Prizor iz enega od Tanigučijevih bolj znanih stripov, Aruku Hito (The Walking Man)
Džira Tanigučija ni toliko zanimala akcija, kot čar vsakodnevnega življenja. Foto: Wikipedia
Jiro Taniguchi, Džiri Taniguči
Francija mu je leta 2011 podelila red umetnosti. Foto: EPA

Javnost je o Tanigučijevi smrti po navedbah BBC-ja obvestil njegov francoski založnik Casterman, ki je ob tem izrekel sožalje družini. Prav v Franciji je bilo njegovo delo posebej priljubljeno. Med njegove najbolj znane mange spadajo The Walking Man, The Summit of the Gods in The Magic Mountain, več njegovih stripov pa so priredili tudi v serije.

Rodil se je leta 1947 v mestu Totori, ki leži kakšnih 100 kilometrov stran od Kjota. Izdajo svojega prvega stripa je dočakal leta 1970, širšo prepoznavnost pa je med japonskimi ljubitelji mange doživel desetletje pozneje. Nase je vidneje opozoril s prvim zvezkom The Times of Botchan, v katerem je pripovedoval zgodbo o enem največjih japonskih pisateljev Natsumu Sosekiju. Šele deset let pozneje je nanj postalo pozorno mednarodno prizorišče, kjer je zaslovel z A Distant Neighbourhood. Zgodba o uradniku, ki se vrača v svoje otroštvo, še danes velja za eno njegovih mojstrovin.

Izredna priljubljenost med tujimi bralci ga je presenečala. "Morda gre za podobnost mojega dela z zahodnjaškim stripom, ki sem ga spremljal 30 let in je podzavestno vplival name," je dejal v nekem pogovoru.

Ljubezen od vsakdanjega trenutka
Tanigučija cenijo zlasti zaradi miline, s katero je obravnaval protagoniste svojih stripov, s tem pa odstopal od sicer priljubljenih najstniških romanc, ki se spogledujejo z nasilno pornografijo. Elegantni formi so ustrezali tudi vsebinski poudarki njegovih mang, v katerih je namesto akcije v ospredje postavljal lepoto vsakdanjega življenja in slikal najbolj običajne prizore mestnih predmestij.

Pri Castermanu so Tanigučija opisali kot izredno prijazno in ljubeznivo osebo. "Bralci dobro poznajo humanizem, ki prežema njegovo delo, manj pa je znanega o njegovem značaju, ki je bil po naravi zadržan, saj se je raje izražal s svojimi deli," so ga opisali v založbi.

Dobitnik francoskega reda umetnosti
Do zadnjega se je otepal novih tehnologij in prisegal na tradicionalno ročno risbo. "Z računalnikom ne rišem, ker ne vem, kako. Te veščine nimam," je leta 2012 dejal v intervjuju za AFP. Kritika je njegove like in nadrobnosti polne krajine primerjala z evropskimi stripovskimi junaki, kakršen je Tintin. Leta 2011 mu je francoska vlada podelila red umetnosti, enega izmed najvišjih državnih priznanj. Štiri leta pozneje so v Angoulemu na festivalu stripa pripravili retrospektivo njegovih dela.

Po uničujočem potresu in cunamiju marca 2011 je skoraj opustil delo, saj se mu je zdelo v primerjavi z uničenjem takšnih razsežnostih nepomembno. Pozneje se je k mangi vendarle vrnil, navdih pa našel v pogumu in predanosti ljudi, ki so odpravljali posledice nesreče. "Nadaljeval sem zaradi bralcev, zaradi glasu preživelih, ki so mi dali vedeti, da še vedno radi berejo moje delo."