Avtorja razstave sta Igor Grdina (ZRC SAZU) in Urška Perenič (Filozofska fakulteta UL), koordinirala sta jo Ines Vodopivec (NUK) in Raphael Stübe (DRM), oblikoval jo je Maj Blatnik (NUK). Zvočne posnetke Prešernovih pesmi v nemškem jeziku je prispevala Radiotelevizija Slovenija. Foto: BoBo
Avtorja razstave sta Igor Grdina (ZRC SAZU) in Urška Perenič (Filozofska fakulteta UL), koordinirala sta jo Ines Vodopivec (NUK) in Raphael Stübe (DRM), oblikoval jo je Maj Blatnik (NUK). Zvočne posnetke Prešernovih pesmi v nemškem jeziku je prispevala Radiotelevizija Slovenija. Foto: BoBo
Sorodna novica Jürgen Boos: Nekaj posebnega je, da Slovenija v Frankfurt prinaša pesmi

Letos bo Slovenija kot častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma na njem obširneje predstavila slovensko poezijo, posebno pozornost pa bo ob tem posvetila tudi Francetu Prešernu. V sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom (SKICA) Berlin in Nemškim muzejem romantike v Frankfurtu Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) ta četrtek odpira razstavo France Prešeren in slovenska romantika. Razstava prikazuje izbor prvih in pomembnejših rokopisov ter izdaj Franceta Prešerna in Luize Pesjak, ki jih hranijo v NUK-u, zgodovinski kontekst Prešernovega ustvarjanja in pomembno dediščino, ki jo je pesnik dal slovenski in evropski kulturi.

Odprtje razstave bo v četrtek, 14. septembra 2023, ob 18. uri. Na odprtju bodo obiskovalce nagovorili direktorica Nemškega muzeja romantike Anne Bohnenkamp, ravnatelj NUK-a Viljem Leban, generalna direktorica direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo RS Barbara Koželj Podlogar in vodja Slovenskega kulturnega centra (SKICA) Berlin Saša Šavel Burkart. O razstavi bo spregovorila avtorica Urška Perenič.

Na razstavi v Frankfurtu bo razstavljenih več rokopisov in prvih izdaj Franceta Prešerna in Luize Pesjak. Na fotografiji rokopis pesmi Slovo mladosti. Foto: Miran Hladnik
Na razstavi v Frankfurtu bo razstavljenih več rokopisov in prvih izdaj Franceta Prešerna in Luize Pesjak. Na fotografiji rokopis pesmi Slovo mladosti. Foto: Miran Hladnik
Sorodna novica "Še vedno gojimo umetniško besedo, ki je v tolikšni meri ne gojijo nikjer drugje"

Na razstavi sodeluje tudi ZKP RTV Slovenija z zvočnico Prešernovih poezij v nemščini
ZKP RTV Slovenija ob praznovanju 60-letnice Programa Ars Radia Slovenija in omenjenem gostovanju sodeluje z izdajo zvočne knjige France Prešeren: Poesien. Zvočnica prinaša Prešernove poezije v nemškem jeziku v interpretaciji znanega nemškega igralca Ursa Remonda. Štiri pesmi – Povodni mož (Der Wasserman), Zgubljena vera (Verlor'ner Glaube), Pevcu (An den Sänger) in Sovražna sreča (Feindliches Schicksal) – bodo ob ogledovanju razstave lahko z dostopom prek QR-kode poslušali tudi obiskovalci razstave. Izdaja bo ob odprtju razstave o Prešernu dostopna tudi na mednarodnih portalih zvočnih knjig.

Projekt izhaja v zbirki zvočnih knjig Slovenski literarni klasiki in sodobniki. Pobudnika novega prevoda Prešernovih poezij v nemščino sta bila nekdanji odgovorni urednik Programa Ars Matej Venier in nekdanji vodja Slovenskega kulturnega centra v Berlinu Gregor Jagodic. Branje prevoda Boštjana Dvoržaka je potekalo v studiu Radia Slovenija pod režijskim vodstvom urednika igralnega programa Alena Jelena. Urs Remond je igralec, režiser in interpret, ki je za ZKP RTV Slovenija interpretiral pripovedko Martin Krpan Frana Levstika in pesniško zbirko Erotika Ivana Cankarja.

Pesem Zdravljica letos zaznamuje 175 let od prve javne objave
Domovanje njegovega dela v evropskem prostoru je bilo utemeljeno tudi marca leta 2020, ko je Evropska komisija Prešernovi Zdravljici podelila Znak evropske dediščine in ta dragoceni dokument umestila med najpomembnejše spomenike, ki pričajo o zgodovini evropske ideje in povezovanja, Narodna in univerzitetna knjižnica pa je kot hranilka rokopisa postala sedež spomeniškega območja.