Prvenec Alme Karlin Moj kitajski ženin je v prevodu Jerneje Jezernik izšel pri založbi Sanje, v nemščini pa že leta 1921. Foto: Založba Sanje

Izšla je njena pesniška zbirka Dediči luči, glasbeni albumi Nike Solce Ko duše pokličem z uglasbeno poezijo in literarni prvenec Moj kitajski ženin.

Pesniška zbirka Dediči luči (Založništvo Jerneja Jezernik) je prva pesniška zbirka Alme M. Karlin. Založnica Jerneja Jezernik se že dve desetletji posveča raziskovanju življenja in dela svetovne popotnice. Tako je odkrila tudi njeno poezijo. Pri pregledovanju gradiva v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice, ki hrani ogromno Almine zapuščine, je našla dve zelo veliki škatli pesmi. Po njeni prvi oceni jih je okoli tristo, doslej so v večini neznane, poudarja.

Pesniti začela pri devetih
Alma M. Karlin je pesniti, kot je tudi sama zapisala v svojih avtobiografskih zapisih, začela že pri devetih letih. Prve pesmi so po besedah Jerneje Jezernik presenetljivo dovršene, poleg tega so napisane v humorističnem tonu, ki je bil značilen za njeno mladost ali vsaj tja do konca svetovnega potovanja.

Prek zbirke poskuša urednica mnogoplastno predstaviti Almo M. Karlin. Pesmi je zato razdelila v tri cikle. Prvi, avtobiografski, je naslovljen Življenje kot boj osek in plim, drugi ima naslov Sedem poti duše, in tretji Ko duše pokličem. Zadnji prinaša duhovne modrosti, ki jih je spoznala in jih poskušala tudi živeti.

Niko Solce so pritegnile predvsem pesmi iz sklopa Alminega duhovnega sveta. Foto: Ajda Zupan

V prvemu ciklu je Alminim pesmim dodala tri pesmi, ki so jih o Almi M. Karlin napisali drugi in ki pričajo o tem, kako so jo doživljali drugi. Drugi cikel sega že v čas, ko se je Alma vrnila domov, in pripoveduje o njenih vrednotah oziroma predlogih, kako naj bi se razvijala človeška duša in katere žarke bi pri tem potrebovala – voljo, znanje, modrost, resnico, ljubezen, skladnost in predanost. Tretji cikel, ki ga je podnaslovila Iz Almine zakladnice duhovnih in življenjskih modrosti, pa združuje teozofsko misel, svojo duhovno širino in holistični pristop do življenja. Nekaj pesmi je prevedla Jerneja Jezernik, nekaj pa Boštjan Dvoržak.

Zorite, o duše, na sedmih poteh, / roke hrepeneče razpiram iz celih / dlani in ponujam daritveni kelih, / da vse se vesolje v njih obnovi. / Le skup se vzemite, da končno zaključi / se sončni obrat v popolni nam luči.

.

Pesmi o ljubezni do pisanja
Glasbeni album Ko duše pokličem sestavlja prvič uglasbena poezija Alme M. Karlin. Niko Solce so pritegnile predvsem pesmi iz sklopa Alminega duhovnega sveta. Uglasbila je tudi pesem Moja Erika iz sklopa avtobiografskih pesmi, ki opisuje Almino potovanje in njeno ljubezen do pisanja ter do njenega pisalnega stroja Erike, je na predstavitvi povedala glasbenica. Album bo premierno odigrala 24. novembra v Cankarjevem domu. To je na isti dan, kot je leta 1919 Alma na celjski železniški postaji zagnala potovanje okrog sveta.

Prvenec Alme Karlin Moj kitajski ženin je v prevodu Jerneje Jezernik izšel pri založbi Sanje, v nemščini pa že leta 1921. Prvi del je zelo avtobiografski, v njem Alma opiše svojo življenjsko izkušnjo, ko je postala zaročenka, kot bi sama dejala, "malega Kitajca", razlaga prevajalka. Dodaja, da je v tem delu zelo hudomušna in odkrita in pove veliko več, kot je zapisala v svoji avtobiografiji. Ta del je tudi v literarnem smislu prepričljivejši.

Avtobiografija se prelije v fikcijo
V drugem delu se zgodba oddalji od resničnega življenja avtorice in je v literarnem smislu po mnenju Jerneje Jezernik manj prepričljiva. Je pa iz tega dela razvidno njeno poznavanje življenja in kulture na Kitajskem. Alma je sicer zaroko s kitajskim zaročencem razdrla, junakinja iz knjige pa ostane v zvezi in se z zaročencem odpravi na Kitajsko.