"V večini držav Zahodne Evrope vlada matematika: dva in dva je vedno enako štiri. Balkan pa je ozemlje kvantne fizike – tu je dva in dva danes štiri, jutri sedem, pojutrišnjem pa 65 in tri četrt," razliko med nekdanjo Jugoslavije in preostankom Evrope v knjigi Cvetličarna v Hiši cvetja oriše kreativni strateg, pisatelj in predavatelj Lazar Džamić.

"Menim, da na teh prostorih živimo nadrealizem. To ni umetnostna smer, ampak način življenja. Rad rečem, da so Latinskoameričani dali svetu magični realizem, mi pa smo mu dali dokumentarni nadrealizem," pravi Džamić, ki ga je k pisanju knjige spodbudilo to, da v Veliki Britaniji, kjer je živel 20 let, nihče ni poznal stripa, ki je oblikoval številne generacije v nekdanji Jugoslaviji.

Strip sloni na commedii-dell' arte. Italijanska avtorja, scenarist Max Bunker in ilustrator Magnus, sta jo postavila v hladno vojno 70. let 20. stoletja. Prav neverjetno je, da Alana Forda nihče na svetu ne pozna – razen Italijanov in Jugoslovanov: "Alan Ford je natanko to: nadrealna burka, ki jo mi prepoznavamo. To nam je dano skoraj z rojstvom. Poleg tega je zelo močna, ostra satira na vsako propagandistično, skorumpirano družbo, družbo diletantov, mi pa prepoznavamo osebe iz svojega vsakdanjika, političnega in družbenega, v Alanu Fordu."

Tu, blizu nas, in v Alanu Fordu

Disfunkcionalnost, patriarhalnost, pomanjkanje racionalnosti, dediščina avstrijskega birokratizma in turške samovolje – vse to najdemo tu, blizu nas – in v Alanu Fordu. Ali se je sploh mogoče izogniti tovrstnemu zgodovinskemu koktajlu? "Zadnjih 120 let govorimo o istem, s krajšo prekinitvijo v obdobju Jugoslavije, toda v njej je bila avtoritarna vladavina temelj vsega, čeprav je bila mehkejša kot v drugih komunističnih državah". Alan Ford je bil leča, skozi katero smo opazovali takratne voditelje in se – kljub cenzuri – lahko smejali: "Politična satira je bila pri nas zelo spoštovan literarni žanr. Tu imamo satirični aforizem kot izvirno zvrst, npr. na Zahodu pa ga ne poznajo. Tam imajo stand-up komedije in šale, satiričnih komedij, kot smo jih poznali pri nas, pa ne."

Nadrealna burka kot naravni milje

Naš naravni družbeni red ni ne socializem ne kapitalizem, marveč nadrealizem, piše Džamić. Zakaj se torej na hribovitem Balkanu nič ne spremeni? "Alan Ford govori o večnih človeških resnicah, da bodo vedno obstajali skorumpirani sistemi, skorumpirani pripadniki elite, da bo vedno obstajala razlika med propagando in resničnim življenjem. To so splošno veljavne človeške resnice, ki bodo na Balkanu veljale še dolgo. Pri nas imamo tudi neke težnje, prav te nadrealne burke, ker se je tako izoblikovala posebna vrsta kulturnega okolja, in to farso doživljamo vsak dan v resničnem življenju. Zato je bil Alan Ford priljubljen le pri nas, v tujini pa ne."

Vodič skozi preteklost in sedanjost
Alan Ford je zaznamoval generacije, ki so odraščale v času Jugoslavije. Knjiga zato za nove generacije ni samo odličen vodič skozi galaksijo jugoslovanske kulturne dediščine temveč tudi vodnik skozi postjugoslovansko sedanjost.