Janja Vidmar (1962) sodi med najplodovitejše domače knjižne ustvarjalce, ki je bralce prepričala zlasti z romani Baraba, Debeluška, Senca poletja, Fantje iz gline, Nimaš pojma in Princeska z napako, za katero je leta 1999 prejela svojo prvo večernico. Foto:
Janja Vidmar (1962) sodi med najplodovitejše domače knjižne ustvarjalce, ki je bralce prepričala zlasti z romani Baraba, Debeluška, Senca poletja, Fantje iz gline, Nimaš pojma in Princeska z napako, za katero je leta 1999 prejela svojo prvo večernico. Foto:
Večernica Štajerki Janji Vidmar

Žirija za nagrado, ki jo podeljuje časopisna hiša Večer, je zapisala, da gre za pisateljičin najbolj avtobiografski roman do zdaj, umeščen v 70. leta v Maribor. Žirija za izbor večernice v sestavi Tone Partljič, Manca Perko, Dragica Haramija, Ida Mlakar in Melita Forstnerič Hajnšek je v utemeljitvi navedla, da je Pink, ki je izšel pri založbi Didakta, "hommage generaciji, ki je rasla v času hlepenja po zahodnih dobrinah, kot so bile milka, banane, rama, generaciji, ki ni imela ničesar, je pa imela drug drugega, kot pravi pisateljica".

Avtorici je po mnenju žirije uspelo z jasno gesto obvladati vso gmoto spominov in jih organizirati v zabavno, pikro, otožno, avtoironično zgodbo, ki deluje sveže in vznemirljivo za vse generacije - tiste, ki so še doživele redukcije, somrak Titovega odhajanja, "švercanje", in one, rojene po Titovi smrti. Za tiste, ki niso doživeli rockerskih "frikov", Titovih pionirjev, mladincev in državnih blagovnih rezerv, pa Pink odstira svet odraščanja, ki s tem današnjim nima, pa spet ima toliko skupnega.

Nagrado v znesku 3.000 evrov je priljubljeni mladinski pisateljici v soboškem gradu podelil direktor in odgovorni urednik Večera Uroš Skuhala. Poleg Janje Vidmar so bili letos v ožjem izboru za 13. večernico še Mate Dolenc, Evald Flisar, Bina Štampe Žmavc in Irena Velikonja.

Večernica Štajerki Janji Vidmar