Vileniško nagrado bo prejela poljska pisateljica Olga Tokarczuk, slovenski gost festivala pa bo Florjan Lipuš.

Mesto vodenja festivala je zaradi nove zaposlitve na ministrstvu za kulturo zapustil Gašper Troha, njegovo mesto kot v. d. pa je prevzela Maja Kavzar. Vileniški gostje bodo tudi letos obiskali Ljubljano, a se ne bodo ustavili na Ljubljanskem gradu, kot je bilo običajno, temveč v Narodni galeriji, gostovali pa bodo tudi v Celju in Mariboru. Klasična festivalska prizorišča na Krasu so ohranili, kot novost pa bodo obiskali tudi Muzej slovenskih filmskih ustvarjalcev v Divači, je na novinarski konferenci povedal predsednik vileniške žirije Andrej Blatnik.

So meje mojega jezika res meje mojega duha?
Program letošnjega festivala bo zaznamovala tema Navdih meja, na katero se bo navezovala tudi osrednja problemska okrogla miza Srednjeevropske pobude, ki jo bo povezovala Vesna Humar, odgovorna urednica Primorskih novic, sicer medijskega partnerja festivala. V pogovoru bodo v ospredje postavili meje v povezavi z vprašanji osebne svobode in človekovega dostojanstva ter meje literature. Z vprašanjem meddisciplinarnih povezav med literaturo, filmom, videom in drugimi novimi oblikami interaktivnih dinamičnih slik pa se bo ukvarjal 11. mednarodni komparativistični kolokvij.

Lipušev obračun s taboriščno izkušnjo
Slovenski gost festivala bo Florjan Lipuš, ki je nedavno pri založbi Litera izdal svoj najnovejši roman Poizvedovanje za imenom. V njem je med drugim opisal, kako se je soočal s smrtjo matere v nemškem koncentracijskem taborišču. Po besedah glavnega urednika pri Literi Orlanda Uršiča je Lipušev jezik sodoben, duhovit in inovativen, premore pa tudi posebno ostrino. Iz vseh njegovih del, še zlasti iz zadnjega, in romanov Zmote dijaka Tjaža ter Boštjanov let je, tako Uršič, razvidno, da Lipuš v njih gradi odpor proti vsemu, kar spodkopava slovenski jezik, v zamejskem prostoru pa tudi proti vsemu, kar spodkopava človeka.

Švicarji v fokusu
V fokusu bo švicarska književnost, zato je izšla tudi Antologija sodobne švicarske književnosti. Urednica antologije Vesna Kondrič Horvat je poudarila, da Švicarji poznajo štiri književnosti - nemško, francosko, italijansko in retoromansko, kar ji je pri izbiranju avtorjev za knjigo pomenilo velik izziv. Ob izidu dela bosta že 21. maja Ljubljano obiskala vileniška nagrajenka Erica Pedretti in mladi ustvarjalec Raphael Urweider. Na Vilenico pa prihaja še pet švicarskih avtorjev - Ilma Rakusa, Lukas Bärfuss, Michel Layaz, Pietro De Marchi in Arno Camenisch.

Že to soboto bodo v Sežani podelili 13. nagrado mlada vilenica, ki je namenjena najmlajšim ljubiteljem literature. Na natečaju je letos sodelovalo 107 šol iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Srbije.

Izvedba letošnje Vilenice bo stala 220.000 evrov, od tega bo Javna agencija za knjigo RS prispevala 80.000 evrov.