Predsednik žirije Andrej Blatnik je o Stasiuku med drugim povedal, da na pomemben način preobraža tisto podobo srednje Evrope, ki smo je bili vajeni iz preteklih let, in jo prikazuje kot živ, vrveč prostor. Foto:
Predsednik žirije Andrej Blatnik je o Stasiuku med drugim povedal, da na pomemben način preobraža tisto podobo srednje Evrope, ki smo je bili vajeni iz preteklih let, in jo prikazuje kot živ, vrveč prostor. Foto:
Stasiukov roman Devet
V slovenščino sta prevedeni dve deli Andrzeja Stasiuka, in sicer Devet in Na poti v Babadag. Foto: Beletrina
23. izdaja Vilenica bo ljubitelje pisane besede na Kras privabljala med 3. in 7. septembrom. Foto: MMC RTV SLO

23. izdajo festivala, ki bo potekal med 3. in 7. septembrom pretežno na Krasu, bo povezovalo geslo Kdo piše?, posebno pozornost pa bo namenila sodobni litovski književnosti. To bodo predstavili v okviru manj poznane književnosti Evrope.

Srednja Evropa kot vrveč prostor
O nagrajencu je odločala štirinajstčlanska strokovna žirija pod vodstvom Andreja Blatnika, ki je o Stasiuku med drugim povedal, da na pomemben način preobraža tisto podobo srednje Evrope, ki smo je bili vajeni iz preteklih let, in jo skuša prikazati kot živ, vrveč prostor. V Sloveniji poznamo Stasiuka predvsem po delih Devet in Na poti v Babadag, ki ju je prevedla Jana Unuk.

Vidnejši gostje
Med gosti Vilenice bodo poleg nagrajenega poljskega pisatelja še lanski nagrajenec makedonski dramatik Goran Stefanovski, kubanska pisateljica Zoe Valdes, kitajski pesnik Lian Yang, litovski pisatelj in prav tako pretekli dobitnik vilenice Tomas Venclova ter ukrajinski književnik Jurij Andruhovič, v 'fokus' pa bodo postavili Svetlano Makarovič. Njene pesmi bodo ob tej priložnosti izdali v angleškem in nemškem prevodu.

V središču litovska poezija
Na literarnih branjih bo mogoče spoznati delo 25 avtorjev. V okviru projekta Manj poznane književnosti bo izšla antologija Artuma: sodobna litovska književnost, ki jo je uredila Bernarda Pavlovec Žumer. Izbrala in soprevedla je 18 avtorjev, ki v svojem pisanju najbolj odsevajo značaj Litve in njenih prebivalcev. Po njenih besedah številčno precej dominira poezija, saj so Litovci predvsem narod pesnikov.

Kdo piše?
Pod geslom Kdo piše? si bodo na festivalu zastavljali vprašanje avtorja kot pisca literarnih del. Organizatorji se namreč zavedajo potrebe po premisleku nekaterih literarno-teoretskih vprašanj, povezanih z mestom in vlogo avtorja v okviru literarne teorije, ter po drugi strani skrb zaradi položaja avtorja v sodobni kulturni industriji.

Na temo bodo med drugim razmišljali na okrogli mizi, ki jo bo vodil Marko Uršič, pogovarjali pa se bodo o avtorju kot piscu, avtorju kot bralcu in avtorju kot kritiku svojega dela.

Vloga avtorja skozi zgodovino
Z vprašanji, kako so avtorja dojemali v antiki, srednjem veku, renesansi, romantiki in kako ga dojemamo danes, koliko je literatura avtonomna in koliko vpeta v vsakokratne kulturne kontekste, kako sooča etično in estetsko držo, pa se bodo ukvarjali na mednarodnem komparativističnem kolokviju, ki ga bo vodila Vanesa Matajc.

Festival, ki ga organizira Društvo slovenskih pisateljev in Kulturno društvo Vilenica, bo na predvečerih Vilenice 2. septembra potekal na že znanih in nekaterih novih prizoriščih, kot na primer v Hrovači, Hruševju, Kopru, Lipici, Ljubljani, Lokvi, Mariboru, Štanjelu, jami Vilenica in italijanski Gorici.