Vitomil Zupan nikoli ni nehal pisati, tudi v zaporu ne, kar kaže na izjemen pomen pisanja za ohranjanje človečnosti. Foto: Arhiv RTV SLO
Vitomil Zupan nikoli ni nehal pisati, tudi v zaporu ne, kar kaže na izjemen pomen pisanja za ohranjanje človečnosti. Foto: Arhiv RTV SLO
Vitomil Zupan: Važno je priti na grič
Delo poleg Zupanove biografije prinaša tudi novele, intervjuje, 300 fotografij ter pričevanja in raziskovanja več kot 20 avtorjev. Foto: Mladinska knjiga
Vitomil Zupan
'Pisatelj z upovedovanjem sebe kot objekta zavzame distanco do sebe in mučitelja, vse zamere in stiske pa se prelijejo v ustvarjalnost,' pravi Alenka Puhar. Foto: Arhiv RTV SLO
Februarja bo Študentska založba zbirko Beletrinana dopolnila s ponatisom Komedije človeškega tkiva s spremnim zapisom Mitje Čandra.
Februarja bo Študentska založba zbirko Beletrinana dopolnila s ponatisom Komedije človeškega tkiva s spremnim zapisom Mitje Čandra. Foto: Študentska založba
Sto let Vitomila Zupana, enfant terribla slovenske književnosti

Album Vitomil Zupan: Važno je priti na grič prinaša literatovo biografijo, novele, intervjuje, 300 fotografij ter pričevanja in raziskovanja več kot 20 avtorjev, uredili pa so ga Aleš Berger, Nela Malečkar, Alenka Puhar in Ifigenija Simonović. Pod nove raziskave o Zupanovem življenju in delu se med drugim podpisujejo Aleš Gabrič, Peter Zobec, Metod Pevec, Milček Komelj, Mojca Kreft, Mile Korun, Janez Pipan, Matija Logar, Dušan Jovanović in Manca Košir.
Za Zupanom ni ostal le eden največjih romanesknih opusov, temveč tudi številna dela v drugih medijih, kot so radio, televizija in film. "Tudi ko je govoril z mano, si je zapisoval nekaj drugega. Neprestano je pisal - vse od poezije, proze, dramskih del do scenarijev, iger, esejev in celo reklam," se ga spominja Ifigenija Simonović, ki je zbrala tudi številne dokumente, zapise in fotografije. Simonovićeva, ki je z literatom v sedemdesetih letih tudi prijateljevala, se je z raziskovanjem dokumentov o Zupanu ukvarjala v zadnjem desetletju, prav pri proučevanju rokopisov pa se ji je porodila ideja o nastanku albuma.
Človek, ki ga je težko uloviti v besede
Album je namenjen rekonstrukciji Zupanove življenjske zgodbe in njegove ustvarjalnosti. Aleš Berger, ki je tudi avtor obsežnega izbora Zupanove novelistike iz albuma, je njegovo življenje in literaturo opisal kot "težko ulovljivo v besede". Meni, da je Zupan ob Lojzetu Kovačiču največji slovenski pisatelj druge polovice 20. stoletja, ki ga odlikujeta umetniška prepričljivost in slogovna impresivnost.
Ustvarjalnost, prostor, kamor se umaknejo vse zamere in stiske
Alenka Puhar je v besedilu Kriminalna kariera Vitomila Zupana opisala predvsem leta, ki jih je pisatelj preživel v zaporu. Tudi tam ni nehal pisati, v čemer Puharjeva prepoznava izjemen pomen pisanja za ohranjanje človečnosti. "Pisatelj z upovedovanjem sebe kot objekta zavzame distanco do sebe in mučitelja, vse zamere in stiske pa se prelijejo v ustvarjalnost," pojasnjuje.

Pestro dogajanje ob stoletnici pisateljevega rojstva
Ob stoletnici Vitomila Zupana se pripravlja več dogodkov. V četrtek ob 19.00 bodo v Narodni in univerzitetni knjižnici odprli razstavo Način biti, na kateri bo spregovoril Dušan Jovanović. 6. februarja pripravljajo večer o Vitomilu Zupanu na blejskem gradu, na kulturni praznik bo literatu posvečeno celodnevno dogajanje v Mladinski knjigi, 13. februarja se ga bodo spomnili v knjižnici Tolmin, konec meseca pa bodo o Zupanu govorili tudi v knjižnici Ajdovščina. Poseben program ob Zupanovi stoletnici pripravlja tudi RTV Slovenija, to soboto bo denimo ob 23.05 na 1. programu Radiu Slovenija pesmim in zapiskom iz njegove zapuščine posvečen Literarni nokturno.

Raznolik opus plodovitega pisca
Vitomil Zupan se je rodil leta 1914 v Ljubljani. Po opravljeni maturi na ljubljanski gimnaziji se je vpisal na gradbeni oddelek Tehniške fakultete v Ljubljani. Po vojni je deloval kot urednik kulturnega programa na Radiu Ljubljana. Leta 1947 je za novelo Rojstvo v nevihti prejel Prešernovo nagrado, leto pozneje pa bil zaradi svoje kritične drže do oblasti obsojen na zaporno kazen. Po prihodu iz zapora leta 1954 je diplomiral na gradbeni fakulteti in delal kot samostojni pisatelj.
Zapustil nam je raznolik in obsežen literarni opus. Obsega pripovedno prozo, gledališko, radijsko in televizijsko dramatiko, filmsko scenaristiko, poezijo, esejistiko, filmsko kritiko ter prevajalstvo, največ pa je romanov. Med najbolj znana dela poleg Menueta za kitaro sodijo še Levitan, Igra s hudičevim repom in Apokalipsa sedanjosti.

Sto let Vitomila Zupana, enfant terribla slovenske književnosti