Dimirij Rupel je novi v. d. direktorja JAK-a. Foto: BoBo
Dimirij Rupel je novi v. d. direktorja JAK-a. Foto: BoBo

S 1. junijem 2021 se Sebastjanu Erženu izteče funkcija v. d. direktorja Javne agencije za knjigo RS (JAK), na februarskem razpisu pa ni bil izbran nihče.

Zaradi izognitve obdobju brezvladja
Predsedujoča svetu JAK-a Gabriela Babnik Ouattara je v preteklem tednu povedala, da bodo razpis ponovili. Da bi se izognili brezvladju v času, ko bo potekal razpis, je svet sklenil, da vladi za novega v. d. direktorja JAK-a predlaga Dimitrija Rupla, ki je k temu tudi podal soglasje. V sklepu o ustanovitvi JAK-a je namreč zapisano, da direktorja javne agencije imenuje vlada na predlog sveta po izvedenem javnem natečaju.

Dimitrij Rupel bi vodil javno agencijo za knjigo

Novica o predlaganju Dimitrija Rupla na to funkcijo je številne neprijetno presenetila. Resda je napisal približno deset romanov, vendar to še ne pomeni, da je kvalificiran za vodenje JAK-a. Knjigotrštvo je namreč v času, ki ga zaznamuje splet z vsemi mediji, postalo izjemno zahtevno področje.

Sicer pa na izredni seji JAK-a dva od šestih svetnikov – Mitja Ličen in Iztok Ilc – nista bila navzoča in niti nista glasovala. Sklep je bil tako izglasovan s soglasjem navzočih članov sveta JAK-a in ne vseh članov.

Častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023 je kot uvrstitev na olimpijske igre ali več, saj takšne priložnosti ne bomo kmalu spet dobili. Samo akreditiranih novinarjev in blogerjev je v Frankfurtu približno deset tisoč. Gostovanje tudi presega predstavitev na knjižni ravni, saj se država promovira skozi kreativno industrijo, gospodarstvo, turizem, kulinariko, izobraževanje.

"Nekaj vem o knjigah, nisem pa strokovnjak za te urade"
75-letni Rupel je za Radijski dnevnik v preteklem tednu dejal: "Nekaj vem o knjigah, nisem pa strokovnjak za te urade, ki se s knjigami ukvarjajo pri nas." Dodal je, da verjame, da lahko prispeva predvsem v času častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. "Treba je s tem poskrbeti za nekatere mednarodne povezave in tako naprej, se pogajati, da tako rečem, za slovenske interese tudi v tujini, česar sem vajen," je še dodal.

Pretekle izkušnje so pokazale, da lahko države v Frankfurtu zablestijo ali pa so povsem neopažene. Miha Kovač, profesor bibliotekarstva, ki sejem spremlja več kot tri desetletja, dvomi, da je Rupel usposobljen za to nalogo. "Treba je približno poznati, kako frankfurtski sejem deluje, kako so izgledale preostale predstavitve držav," je dejal za Val 202.

Priprave na častno gostovanje so že dalj časa deležne kritik. Na pozitivnejše odzive je konec marca naletela novica, da bo dogodek ob Matthiasu Göritzu sokurirala Amalija Maček, poznavalka nemškega založniškega prostora, pa tudi uveljavljena prevajalka in profesorica na ljubljanski Filozofski fakulteti. Uradno je odstopila iz zdravstvenih razlogov. Če k temu dodamo še menjave ministrov za kulturo in direktorjev, potem pripravam, ki bi morale biti v sklepni fazi, ne kaže dobro.