Takšnega pregona kot ga je v teh dneh doživel Vojnović, ni bil pri nas nihče deležen že 20 let. Foto: MMC RTV SLO
Takšnega pregona kot ga je v teh dneh doživel Vojnović, ni bil pri nas nihče deležen že 20 let. Foto: MMC RTV SLO
Pregon zoper Vojnovića umaknili

"Mislim, da lahko ravnanje notranje ministrice Katarine Kresal, odločen nastop Društva slovenskih pisateljev, medijev in mnogih drugih, ki so komentirali dogodke ali kako drugače sodelovali v razpravi, pojmujemo kot dokaz zrelosti naše države in pravega odnosa do literature in svobode izražanja, ki naj obvelja tudi v prihodnje," je še zapisal pisatelj po umiku kazenskega pregona zoper njega.

Na odločitev Matjaža Šinkovca, v. d. generalnega direktorja policije, da se sproži kazenski pregon avtorja knjige Čefurji raus!, se je najprej odzvalo Društvo slovenskih pisateljev. Kazenski pregon je bil nato po pogovoru Šinkovca z ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal, kjer je prvi priznal napako in ponudil odstop, umaknjen. (Več o tem najdete tukaj).

Izjavo DSP-ja podpisuje njegov upravni odbor, katerega član je tudi urednik zbirke Beletrina Mitja Čander, v kateri je izšel Vojnovićev roman, v njej pa je med drugim zapisano: "Z ogorčenjem ugotavljamo, da predlagatelj kazenske ovadbe ne loči realnega življenja od literature, ki jo že samo po sebi moramo razumeti kot fikcijo. Prepričani smo, da se bo ta absurdna zgodba hitro končala pri ustreznih institucijah pravne države. Pomirja pa nas stališče ministrice za notranje zadeve gospe Katarine Kresal, ki v knjigi vidi predvsem pretresljivo pripoved in zagotavlja, da ve, kaj je umetniška svoboda. Pričakujemo, da bo v skladu s svojim stališčem tudi ukrepala. Demokratična Slovenija in z njo Ljubljana, svetovna prestolnica knjige leta 2010 in slovenski ustvarjalci ne sprejemamo napada na svobodo literarne besede.

"Dvajset let brez takšnega pregona"
Vojnovićev primer je prvi primer pregona literata, ki ga je v samostojni Sloveniji sprožila policija. V zadnjih letih sta sicer v medijih odmevala primera domnevno žaljivih romanov Brede Smolnikar in Matjaža Pikala, vendar pa je v obeh primerih šlo za civilne tožbe zasebnikov, ki so bili prepričani, da deli omenjenih literatov blatijo njihovo osebo ali pa neko njim bližnjo osebo. Zadeve oziroma policijskega zaslišanja, podobnega Vojnovićevemu, pa po besedah Borisa A. Novaka pri nas ni bilo že dvajset let.

C. R.

Pregon zoper Vojnovića umaknili