Letošnji slovenski knjižni sejem predstavlja 14.000 knjig, med katerimi je 4.000 knjižnih novosti. Foto: EPA
Letošnji slovenski knjižni sejem predstavlja 14.000 knjig, med katerimi je 4.000 knjižnih novosti. Foto: EPA
Dopoldnevi letošnjega sejma knjig bodo rezervirani za mlajše občinstvo.
Vlado Žabot o slovenski knjigi
Luka Novak o Debatnih Kavarnah

Preddverje Cankarjevega doma so znova napolnile knjige in knjižni ljubitelji, ki si bodo na 23. knjižnem sejmu ogledali zadnje novosti.

Sejem bo potekal v utečenem slogu od 28. 11. do 2. 12. v preddverju Cankarjevega doma, kjer bo predstavljenih več kot 14.000 knjig, med njimi jih je 4.000 izšlo zadnje leto. Ob predstavitvah knjig in knjižnih novosti bodo tudi spremljevalni dogodki, kot so Založniška akademija, Debatne kavarne in Forum za obiskovalce.

Na sejem bo mogoče vstopiti le skozi vhod v drugo preddverje Cankarjevega doma, letos pa bo prvič mogoče obiskati vse dogodke brez vstopnine. Na razstavnem prostoru v treh etažah se bo predstavilo sto založnikov, v drugem preddverju pa bo potekala tudi t. i. sejemska bralnica, kjer si bo mogoče v miru ogledati ponudbo knjig in jih tudi prelistati.

Spremljevalne prireditve
Založniška akademija je letos povabila pet gostov iz ZDA, Francije, Nemčije in z Nizozemske. Andre Schiffrin, avtor knjige Posel s knjigami, bo govoril o o vlogi malih založb v času konglomeratov, Angus Phillips bo opozoril na gibanja sodobnega založništva, Steffen Hillebrecth bo predstavil tržne raziskave, ki jih nemški knjigarnarji izvajajo med svojimi kupci, Adriaan van der Weel bo govoril o varljivosti evropskih knjižnih statistik in vlogi, ki jo ima nizozemska založniška industrija na svetovnih knjižnih trgih, Anne Milner pa bo predstavila dejavnosti Centra za knjigo v Parizu.

Letošnje Debatne kavarne, ki bodo potekale samo popoldne, se bodo lotile 20 različnih tem. Med drugim bo govora tudi o tem, zakaj Slovenija še nima Nobelovega nagrajenca, kaj se dogaja s politično angažirano literaturo, ali je je bilo res konec s 57. številko Nove revije ter zakaj Ljubljana nima litrerarnih kavarn. Druženju pa je namenjen Forum za obiskovalce, kjer bodo potekale razne delavnice, bralne urice in predstavitve knjig. Dopoldanski del pa je letos rezerviran za otroke in mladino, medtem ko bo popoldanski bolj resen v duhu založništva.

Prvi sejemski dan
Prvi dan knjižnega sejma bo potekal v duhu Debatne kavarne, ki bo od 14.00 naprej gostila različne pogovore in goste. Rudi Zaman bo odprl kavarno z debato o tem, zakaj Slovenci še nimamo nobelovca, nato bodo govorili o antologijah in o tem, kaj prinašajo in odnašajo, ob 16.00 pa bo govora o politični angažirani literaturi. Temu bo sledila aktualna tematika o novih medijih, ki se bo z moderatorjem Markom Crnkovičem dotaknila priljubljenosti Web 2.0 strani. Prvi sejemski dan pa bo končal pogovor o potopisni literaturi in fotomonografiji z Benko Pulko. Dopoldne pa bo minilo v znamenju Šolskega knjigosleda.

Na včerajšnjem slavnostnem odprtju je združenje Založnikov GZS-ja podelilo Schwetnerjevo nagrado za življenjsko delo Slavko Preglu, poleg tega pa so podelili še nagrado za najboljši prvenec, in sicer Gabrieli Babnik za roman Koža iz bombaža. Najboljša mlada prevajalka je Nada Grošelj, ki je prepričala s prevodoma Ugrabitev Prozerpine Klavdijana in Zgodovina branja Alberta Manguela.



Vlado Žabot o slovenski knjigi
Luka Novak o Debatnih Kavarnah