Primoža Trubarja so s spomenikom počastili v Sovodnjah, kjer je začetnik slovenskega knjižnega jezika prenočeval leta 1563. Foto: MMC RTV SLO
Primoža Trubarja so s spomenikom počastili v Sovodnjah, kjer je začetnik slovenskega knjižnega jezika prenočeval leta 1563. Foto: MMC RTV SLO
Zamejski spomenik Primožu Trubarju

S tem dejanjem se želijo Slovenci na Goriškem simbolno prikloniti Trubarju, ki je novembra 1563 pridigal in prenočeval v Sovodnjah. Med pokrovitelji dogodka je tudi častni odbor za počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja, ki mu predseduje predsednik Republike Slovenije Danilo Türk. Kip ob ulici, poimenovani ravno po Trubarju, je izdelal v Bukarešti rojeni kipar Dumitru - Ion Serban, ki pa že vrsto let živi v Vidmu, poleg Gorice največjem središču zamejskih Slovencev.

Rothenburg, kjer Trubar nastopi službo pastroja
Obenem pa se Trubarja spominjajo tudi na tujem. Ta čas je namreč v kraju Rothenburg na Frankovskem na ogled potujoča razstava o možu, ki je na Slovensko zanesel luteranstvo in obenem v skladu z zapovedjo protestantizma, naj vsak vernik Boga časti v svojem jeziku, pridigal o pomenu slovenskega jezika. Gre za razstavo, ki so jo ob velikem Trubarjevem jubileju pripravili v zavodu Parnas iz Velikih Lašč in ki potuje po krajih, ki jih je obiskoval Trubar.

Postavitev sestavlja sedem panojev, na katerih je zarisano in popisano Trubarjevo življenjsko potovanje in delovanje, del razstave pa je tudi Trubarjev kip, delo kiparja Aleksandra Arharja. Razstava pa obsega tudi vitrine, ki prikazujejo razvoj knjige. Po postanku v Rotheburgu bo razstava, ki je pot začela v slovenskem parlamentu, obiskala Stuttgart, sledil bo postanek v evangeličanski cerkvi v Kemptenu, junija pa še predstavitev v Primus Truber Hausu v Derendingenu.

Srečno, a skromno življenje Trubarjevih
V Rotehnburg ob reki Tauberi je Trubar prišel leta 1548. Tega leta je dobil v tem mestecu, ki še danes ne šteje niti 12.000 prebivalcev, službo pastorja. Čeprav je Trubar v Rothenburgu živel skromno, si je prav tukaj ustvaril družino. Kot je pojasnjeno v knjigi Trubarjev album Mihaela Glavana, je Trubar oženil Barbaro Sitar, hčerko kranjskega meščana, ki je na Trubarjevo povabilo na Nemško prišla leta 1549. Primož in Barbara sta imela štiri otroke, zakon pa naj bi bil srečen, čeprav ga je zla usoda končala izredno hitro. Barbara je namreč umrla že okoli leta 1565.

P. B.
Zamejski spomenik Primožu Trubarju