Tanja Lesničar-Pučko se je rodila v Mariboru. Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani - oddelek za primerjalno književnost in oddelek za francoski jezik in književnost. V letih od 1983 do 1987 je sodelovala v ženskem alternativnem gledališču PPF, ki je bilo del širšega slovenskega alternativnega gibanja 80. let, od  leta 1987 do danes pa je zaposlena v časopisni hiši Dnevnik. Foto:
Tanja Lesničar-Pučko se je rodila v Mariboru. Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani - oddelek za primerjalno književnost in oddelek za francoski jezik in književnost. V letih od 1983 do 1987 je sodelovala v ženskem alternativnem gledališču PPF, ki je bilo del širšega slovenskega alternativnega gibanja 80. let, od leta 1987 do danes pa je zaposlena v časopisni hiši Dnevnik. Foto:
Spremno besedo k zbirki kolumn je napisala Spomenka Hribar, ki pravi, da so kolumne Tanje Lesničar-Pučko pri nas izjema in da njihova avtorica v obravnavane teme ne vnese zgolj časovne in problemske dimenzije, temveč tudi etično razsežnost. Foto: MMC RTV SLO

Novinarka, publicistka in prevajalka Tanja Lesničar-Pučko je kolumne za časopis Dnevnik začela pisati leta 2002, od tedaj pa se jih je že nabralo toliko, da so najmlajše kolumne uvrščene v knjigo, tiste z letnico 2005. Kot je na predstavitvi knjige povedala urednica Julija Uršič, so besedila Lesničar-Pučkove blizu literaturi, kar je olajšalo tudi sam izbor, saj so nekatera besedila Tanje Lesničar-Pučko že "prave literarne impresije" in jih od literature loči le mesto, kjer so objavljena, ter žanrska opredelitev.

Slogovna in temtaska raznolikost
Kolumne Lesničar-Pučkove so tematsko in slogovno izjemno raznolike. Avtorici so blizu predvsem obstranci, družbena margina, v precep pa rada vzame tudi politike. Vendar pa aktualne dogodke uporabi le za iztočnico in jih vključi v širšo sliko, ki prerase v nekaj večjega, občega in to je tudi razlog, da njene kolumne še danes ohranjajo svojo sporočilnost, meni Uršičeva.

Tudi jezik vir navdiha
Po besedah avtorice same pa se iz izbora vidi, da je bila pri prvih kolumnah v zadregi, v nekakšnem krču, ki mu je sledilo bolj sproščeno obdobje, zato je knjiga, v kateri so besedila razporejena kronološko, tudi zgodba o razvoju kolumnistke. Ko je začela pisati kolumno, je sicer imela za seboj že komentatorsko kariero, vendar pa je pisanje kolumn nekaj drugega, je "tedenska tlaka", "sekira nad glavo, ki ji je začela cingljati v četrtek, petek". Vendar pa je pri pisanju kolumn, kot je pojasnila Lesničar-Pučko,tudi jezik včasih sam po sebi neizčrpen vir navdiha, saj sama ne pristaja na reven publicistični jezik, niti na knjižni jezik in si včasih kašno besedo preprosto izmisli.

O vse večji poplavi elektronskih medijev, pa je Lesničar-Pučkova pojasnila, da jo v današnji poplavi informacij preko elektronskih medijev predvsem bega, da ni opornih točk. Kot je dejala, komentatorji in kolumnisti ljudem ponujajo interpretacije dogodkov, vzpostavijo hierarhijo pomena dogodkov, ki jih je izjemno veliko in ki begajo ljudi.

Natančen posluh za dogodke
Spremno besedo h knjigi je napisala Spomenka Hribar, ki o kolumni pravi, da je posebna zvrst, ki beleži čas, zato mora po njenih besedah tisti, ki hoče kaj izvedeti o preteklosti, le prebrati dobro kolumno, ki je tedaj nastala. Izbor kolumn po prepričanju Hribarjeve prinaša še neko posebno vsebino, saj je iz njega razvidno, kako "čas raste ali se upogiba vase". Sicer pa ima Tanja Lesničar-Pučko po besedah Hribarjeve "natančen posluh" za dogodke, ki so "simbolna vozlišča dogajanja", in čas raztegne v preteklost, v njenih kolumnah odzvanja sedanjost, obenem pa tudi že nakazuje prihodnost. V tem smislu so njene kolumne pri nas izjemne, je prepričana Hribarjeva, ki je opozorila tudi na to, da se Lesničar-Pučkova v svojem pisanju ni zadržala le na časovni in problemski dimenziji, ampak je vsako temo postavila v etično razsežnost, to pa je "tisto več, kar je pri njej izjemno, da sega od najgloblje eksistence do najvišje etične morale".

L. Š.