Stanislava Chrobakova Repar je avtorica, prevajalka, literarna kritičarka in urednica. Letos je izdala delo  Iniciacije ali književnost onkraj vidnega z zgovornim podnaslovom Subverzivna premišljevanja o ustvarjanju žensk in reprezentacijah ženske diskurzivnosti v literaturi. Foto: BoBo
Stanislava Chrobakova Repar je avtorica, prevajalka, literarna kritičarka in urednica. Letos je izdala delo Iniciacije ali književnost onkraj vidnega z zgovornim podnaslovom Subverzivna premišljevanja o ustvarjanju žensk in reprezentacijah ženske diskurzivnosti v literaturi. Foto: BoBo
Na Slovaškem je prejela dve nagradi za literaturo in literarno kritiko, v Sloveniji je bila nominirana za nagrado Marjana Rožanca (2016) in Pretnarjevo nagrado (2017). Foto: BoBo

S svojim književnim, prevajalskim in literarnovednim prispevkom je pesnica, pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka in znanstvenica, urednica in založnica Stanislava Chrobakova Repar vtisnila markanten pečat slovenski kulturi zadnjih dveh desetletij. Zaradi lastne primarne "drugosti" in "drugačnosti" je z napornim in vztrajnim prebijanjem ter prebitjem v nov prostor pokazala na pomembnost in hkrati na relativnost vsakršne ukoreninjenosti, udomačenosti in mejnosti, ob tem pa v svojem izvornem prostoru opazno uveljavila slovensko književnost, piše v utemeljitvi.

S svojimi literarnokritiškimi eseji in prozo ter poezijo je v slovenski kulturni prostor vnesla nov pogled na umetniško izražanje in "kljub ženskam neprijaznemu okolju vztrajala in ohranila pokončno držo".

Soustanoviteljica ženskega odbora Pena
Stanislava Chrobakova Repar, rojena leta 1960 v Bratislavi, je študirala filozofijo in estetiko ter literarno vedo. Na Slovaškem je bila zaposlena kot znanstvena raziskovalka. Leta 2001 se je preselila v Ljubljano, kjer ves čas intenzivno sodeluje s KUD-om Apokalipsa. Od leta 2009 je samozaposlena v kulturi.

Na Univerzi v Novi Gorici je habilitirala za docentko literature, raziskovalno je sodelovala z Mirovnim inštitutom, literarnokritiško s Festivalom Pranger, v zadnjih letih piše za Radio ARS in znova za slovaški Radio Devin. Leta 2013 je soustanovila in konceptualno zasnovala ženski odbor Slovenskega centra Pen Mira, ki ga je v prvem letu vodila, in leta 2017 ustanovila literarno društvo Fraktal na Slovaškem ter istoimensko literarno revijo.

Most med slovaško in slovensko umetnostjo
Piše v slovaščini in slovenščini, do zdaj je izdala 25 avtorskih knjig in obsežnih ekspertiz ter 25 knjižnih prevodov. Večkrat je sestavila, uredila in objavila obsežne revijalne izbore slovenske književnosti in filozofije. Za slovenski prostor je bila glavna urednica dvojezične antologije Sto let slovaške književnosti / One Hundred Years of Slovak Literature (2000).

V zadnjih letih je na Slovaškem oz. v slovaščini objavila pesniško zbirko Echoechoecho (2013), knjigo 34 pogovorov Existencialy I (2014), dvojezično bibliofilsko izdajo fotohaiku Senca povezav (2017, skupaj z Ladom Jakšo), pred izidom sta zbirki literarnih premišljevanj in ginokritike. V Sloveniji oz. slovenščini so nazadnje izšli njeni pesniški zbirki Obešanje na zvon (2014) in Rauma Blues (2018), dvojezična zbirka haikujev Fabrika porcelana (2014) ter esejistični zbirki Agonija smisla (2015) o kulturnih politikah in politikah spola ter Iniciacije ali književnost onkraj vidnega (2018) o reprezentacijah ženske diskurzivnosti v literaturi.

Na Slovaškem je prejela dve nagradi za literaturo in literarno kritiko, v Sloveniji je bila nominirana za nagrado Marjana Rožanca (2016) in Pretnarjevo nagrado (2017). Leta 2014 se je uvrstila med ženske, ki navdihujejo Evropo v okviru projekta, ki ga vodi Eige – European Institute for Gender Equality.

Izjemne ženske na področju literature
Nagrado mira od leta 2013 podeljuje ženski odbor Slovenskega centra Pen Mira za izjemne dosežke na področju literarne ustvarjalnosti in celostne osebnostne drže. Žirijo so sestavljali Martina Ožbot kot predsednica ter člani Marko Golja, Alenka Jensterle Doležal, Jerneja Jezernik in Bogomila Kravos.

Letošnje nominiranke so bile še Maja Gal Štromar, Polona Glavan, Jana Kolarič, Darja Korez Korenčan, Mirana Likar Bajželj, Patricija Šašek, Tina Vrščaj in Dušanka Zabukovec, so sporočili iz odbora.

Nagrade ženskega odbora Pen in društva restavratorjev
Nagrade ženskega odbora Pen in društva restavratorjev