Odlomek iz romana: Čutila sem, da anestezija popušča in se prebuja bister um. Pričakovala sem vdor prvega spomina, ki bo v resnici poslednji – zadnji trenutki, ki jih je doživelo moje telo, spomin na konec. Temeljito so me poučili in me izdatno posvarili, kaj se bo zgodilo. Človeška čustva bodo izrazitejša, močnejša od čustev katere koli druge vrste, v kateri sem živela. Skušala sem se pripraviti nanje. Foto: Emka
Odlomek iz romana: Čutila sem, da anestezija popušča in se prebuja bister um. Pričakovala sem vdor prvega spomina, ki bo v resnici poslednji – zadnji trenutki, ki jih je doživelo moje telo, spomin na konec. Temeljito so me poučili in me izdatno posvarili, kaj se bo zgodilo. Človeška čustva bodo izrazitejša, močnejša od čustev katere koli druge vrste, v kateri sem živela. Skušala sem se pripraviti nanje. Foto: Emka
Pokopališka knjiga, Neil Gaiman
Odlomek: "Najbrž misliš, da te ne vidim," je rekel moški, ki so mu rekli Jack. "In prav imaš. Ne vidim te. Vendar lahko voham tvoj strah. Lahko slišim tvoje premike in tvoje dihanje. In zdaj, ko vem za tvoj prebrisani trik izginjanja, te lahko čutim. Zdaj pa kaj zini. Reci kaj, da te bom slišal, ali pa bom začel z mlade gospodične rezati koščke mesa. Si razumel?" Foto: Emka
Obzidano mesto, Marget Belani (Mateja Blažič)
Ko Karo in Feliasa Liasovi vojščaki ujamejo in zaprejo v Stolp pozabljenih, umre še zadnje upanje na rešitev. Toda v trenutku največje stiske jima na pomoč priskoči nekdo, ki sta ga najmanj pričakovala. Foto: Emka

Poleg že omenjenih del so pri založbi Mladinska knjigi izdali še fantazijska romana za otroke in mladino: Pokopališko knjigo Neila Gaimana in Obzidano mesto Mateje Blažič, ki piše pod imenom Marget Belani. Pod psevdonimom pa piše enostavno zato, ker se po njenem mnenju skrivnostna identiteta poda avtorjem fantastičnega žanra za mladino in otroke.

Njen roman Obzidano mesto je prvi del trilogije Varuhi skrivnosti, ki ji je avtorica namenila tudi spletno stran. V skrivnostnem obzidanem mestu življenje usmerjajo kipi Modrih, ko pa eden izmed njih, kip Odpuščanja, izgine, v mestu nastane preplah. Otroška junaka Kara in Felias se ponoči izmuzneta iz mesta ter se odpravita iskat izginuli kip. Na poti ju varuje amulet, ki ga je Kari podaril njen oče, vrač Araman. Knjigo, ki je izšla pri zbirki Srednji svet, je uredila Ana Ugrinović.

Življenje na pokopališču
Pokopališko knjigo Neila Gaimana, ki je izšla v zbirki Sinji galeb, je v slovenščino prevedla Maja Novak. Angleški avtor je zanjo leta 2009 prejel Hugovo nagrado za najboljši roman in britansko literarno nagrado za najboljši fantazijski roman. Glavni junak, deček Noben Owens, je sicer popolnoma navaden fantič, le da prebiva na pokopališču, vzgajajo ga duhovi, njegov varuh in skrbnik pa je nekdo, ki ni ne s tega ne z onega sveta.

Ko um prevlada nad telesom
Avtorica silno priljubljene vampirske sage Somrak, ki vzbuja marsikakšen dekliški vzdih širom sveta (kar je sicer v veliki meri povezano s filmsko franšizo nastalo po romanih), se je lotila tudi znanstvene fantastike. Njen prvi roman tovrstnega žanra pripoveduje o invaziji nevidnega sovražnika na Zemljo, ki človeštvo razume kot slabo civilizacijo. 'Miroljubni vsiljivci' si prisvojijo človeška telesa in v njih naselijo svoje 'čiste duše', da bi z Zemlje pregnali vse grozote, ki jih je s svojim nespametnim ravnanjem ustvaril človek. V večini ljudi so tako že naseljene 'čiste duše' vesoljnih bitij, upira se jih le še peščica. Roman je v slovenščino prevedla Tea Mejak.

Ko ujamejo Melanie Stryder, eno zadnjih 'divjih človeških bitij', je ta prepričana, da je dočakala svoj konec. V njeno telo spustijo dušo, ki pa se mora spopasti s težavo, ki je nihče ni pričakoval – Melaniejin um se upira prevzemu njenega telesa; začne se oglašati in usmerjati dejanja nove duše, ki je naseljena v njenem telesu.

Kako 'delujeta' fantazijski in fantastičen žanr
Sodobni model žanra fantazijske literature je v svoji knjigi Fantazijska književnost razčlenil in definiral prevajalec in raziskovalec književnosti Jakob J. Kenda. Z obširnim znanjem in prevajalskimi izkušnjami je definiral teorijo žanrskega pojma sodobne fantazije in ga primerjal s klasičnim modelom. Pri pisanju se je oprl na lucidno bralsko zaznavanje, prek katerega bralcu zastavi polemična vprašanja o fantazijskem in fantastičnem žanru. Kot je povedal Kenda, je v fantastiki lahko pomešanih več različnih žanrov, v fantazijskih zgodbah pa prevlada domišljija.