Foto: Radio Slovenija
Foto: Radio Slovenija

V mednarodnem prostoru so bila njegova dela predstavljena pod pokroviteljstvom revije Stripburger. Njegove karikature so objavljali tudi tuji časniki, na primer britanski Guardian ali pariški Le Monde. Za Večerovo sobotno prilogo je ustvaril več kot tisoč podob. Prihaja z Raven na Koroškem, njegovi poglavitni lastnosti sta iskrivost in vztrajnost. V njegovem življenju so imele pomembno vlogo tete ‒ tete z ozadjem, ne tete iz ozadja. In na večer pred letošnjim slovenskim kulturnim praznikom je prejel nagrado Prešernovega sklada.

Več pa v spodnjem pogovoru.


Kdo je pravzaprav doktor Horowitz, vaš alter ego?
Pred kratkim sem poslušal zanimiv pogovor z Alijem Enom oz. Dalajem Eegolom, ki je povedal, da v nekem trenutku v življenju potrebuješ ime maske, identitete. Zame sta bili ta maska in identiteta človek, ki se bo zavezal stripu, natančneje, izobraževalnemu stripu. Zato sem po letu 2000 prevzel psevdonim dr. Horowitz in se ga dosledno držim, kadar ustvarjam strip ali kadar o njem govorim in predavam.

Vpisan sem v četrti letnik interdisciplinarnega doktorskega študija likovne vede in zavezan k precizni formalni semantični analizi sekvenčnih del v opusu Hinka Smrekarja.

...

Med pogovorom nama "delata družbo" dva čevlja, položena na studijsko mizo.
Drži, dva leva čevlja. Slučajno sem zgrabil leva, zdelo se mi je zanimivo ‒ to je domislica od včeraj, ko sem ugotovil, da imam v studiu, v katerem rišem, še vedno čevlje, ki sem jih nosil ves avgust in del septembra, ko smo zelo pogosto odhajali na Koroško in na druge terene pomagat pri odpravljanju posledic poplav. Drugi čevelj je superga, ki sem jo pa včeraj z barvo za tekstil pobarval na črno. Zakaj? Ko sem šel kupit hlače in jopič za podelitev Prešernove nagrade, nimam namreč "ta lepih" oblek, sem ugotovil, da srajca, ki mi je lepo pristajala, presega moj proračun, čevlji prav tako, pas tudi. Vrnil sem vse razen hlač in suknjiča, bomo improvizirali. Zato je bil moj naslednji korak obisk trgovine z umetniškim materialom; kupil sem črno barvo za tekstil in pobarval svoje zelo obledele superge. In spet sva pri razlikovanju imen, o katerih sva govorila prej. Pohodne, že precej uničene čevlje je nosil Ciril Horjak z Raven na Koroškem, ko je skupaj z družino hodil pomagat po poplavah. Doktor Horowitz pa bo obul lepo na črno pobarvane superge in šel na podelitev Prešernovih nagrad.

Pred kratkim sem prebral, da vam je prijateljica in prejemnica nagrade Prešernovega sklada izpred dveh let rekla, da se po tej nagradi ni več treba dokazovati, da to, kar počneš, nekaj pomeni.
Ja, drži, povedala mi je točno to, kar ste zdaj navedli, namreč, da je nagrada vedno tudi nagrada umetniškemu oziroma ustvarjalnemu področju. Izar Lunaček, moj prijatelj, izjemni risar in filozof, je na Facebooku zapisal, da je nagrada Prešernovega sklada majhen korak za Cirila Horjaka in velik korak za slovenski strip. Sem pa za Kostjo Gatnikom, Tomažem Lavričem in Mikijem Mustrom že četrti prejemnik, ki svoj ustvarjalni čas delno ali v celoti posveča stripu, tako da mi, Slovenci, to morate priznati, cenimo strip.

Foto: Radio Slovenija
Foto: Radio Slovenija
Foto: Ciril Horjak
Foto: Ciril Horjak

Kakšna je vloga karikature v sodobni družbi?
Sprva sem trdil, da ima satira vlogo ventila, ki sprošča pritisk. Vendar se je to z novodobnimi politiki, kakršen je Trump, začelo spreminjati. Soočeni smo s tem, da se že njihovi govori berejo kot satira. Satira se mi vse bolj zdi izkaz prefinjene duhovitosti, inteligence in mojstrske izvedbe. Ustvarja prostor visoke kulture, je otok, na katerem se mi, ki smo člani kluba satire, zavedamo, da sicer ne more nujno radikalno spremeniti nečesa tam zunaj, je pa otok dobre pameti, kritične misli in mojstrstva. Vsekakor pa mora satira izpolnjevati nujen pogoj, in sicer da je vrhunsko narejena. Moji izdelki za Večer niso vedno taki, se pa vsakič znova trudim.

Ali bi se vladni predstavniki in zdravniki uspešneje pogajali, če bi prebrali vaše diplomsko delo?
Na eni strani, ker poznam tudi osebne zgodbe, verjamem, da so nekateri zdravniki grozno preutrujeni. Na drugi strani pa se mi zdaj, ko sem poslušal nekaj razprav med stavko, zdi, da da so morda slabo artikulirali diskurz. Mislim, da javnost in preostale stroke slutijo, da so zdravniki šli čez mejo. Ali bi se lahko bolje pogovarjali? Lahko, če bi začeli drugače razmišljati in bi ugotovili, da ima tudi čistilka svojo metodologijo, svoje zahteve, in da je vsak poklic treba spoštovati, tudi tiste, ki se nam ne zdijo ugledni.

V svoji diplomski nalogi sem obdelal obsežen teoretski del, hkrati pa sem ustvaril praktičen izdelek: z Rokom Juričem, svojim zobozdravnikom, sem ustvaril prvi strip o zdravljenju notranjosti zob, ki sva ga hudomušno naslovila Endodontostrip.

Če pogledate, preberete mojo diplomsko nalogo, ugotovite, da ste prej mislili, da je strip preprosta stvar, potem pa pride spoznanje, da sta skrivnost in moč stripa v tem, da je napravljen tako, da daje vtis velike jasnosti in enostavnosti, v ozadju pa sta naporna konstrukcija in delo. Zdravniki bi se bolje pogajali, če bi bili pripravljeni čuteče in inteligentno prebrati to diplomo.

Foto: Andreja Čibron Kodrin
Foto: Andreja Čibron Kodrin

Ali še vedno pripovedujete zgodbe, pravljice za otroke in odrasle, tudi za otroke z motnjami avtističnega spektra?
S temi področji delovanja sem opravil, ne rišem več karikatur po naročilu, ne pripovedujem več pravljic, ne vodim več delavnic. Razlog je preprost: moje telo potrebuje počitek. Več časa in pozornosti bom namenil svoji družini.

Vabljeni k poslušanju podkasta Prvaki tedna: Gost je bil Ciril Horjak - dr. Horowitz