Gledališče za otroke bi bilo del Gledališča Koper, ki že več kot dve desetletji skrbi za gledališki pedagoški program. Foto: Gledališče Koper
Gledališče za otroke bi bilo del Gledališča Koper, ki že več kot dve desetletji skrbi za gledališki pedagoški program. Foto: Gledališče Koper

Novo gledališče za otroke v slovenski Istri bi bilo del Gledališča Koper, ki že od nastanka leta 2000 sistematično skrbi za gledališki pedagoški program, z novimi programi in zaposlenimi pa bi lahko rešilo dolgoletne potrebe po tej dejavnosti. Pobudo so naslovili na župane štirih obalnih občin in na ministrstva za kulturo, za zdravje ter za izobraževanje, ki naj bi zagotovili finančna sredstva za gledališče. Prepričani so, da bi z zagonom profesionalnega gledališča za otroke omogočili kakovostne gledališke vsebine 21.000 osnovnošolcem.

Kot menijo pobudniki, bi profesionalno gledališče za otroke v slovenski Istri omogočilo kakovostne gledališke vsebine 21.000 osnovnošolcem. Foto: Gledališče Koper
Kot menijo pobudniki, bi profesionalno gledališče za otroke v slovenski Istri omogočilo kakovostne gledališke vsebine 21.000 osnovnošolcem. Foto: Gledališče Koper

Gledališče bi poleg otroških in mladinskih predstav omogočalo tudi strokovno izvajanje različnih programov, ki bi lahko obogatili šolski kurikulum ter razvijali sodobne in inovativne pedagoške pristope za poučevanje različnih starostnih skupin otrok in mladih, so še zapisali v koprskem gledališču.

Pobuda izhaja iz 20-letnega dela gledališča na področju gledaliških predstav za otroke in mlajše gledalce, potreb po razvoju gledališke kulture pri mladih, kot tudi iz želje po hitrejšem razvoju primorske regije na vseh področjih skladno z začrtanim nacionalnim programom razvoja pokrajin na osi Koper-Ljubljana-Maribor, so zapisali v koprskem gledališču.

Pobudo so v sredo podpisali člani strateške skupine v Gledališču Koper. Poleg direktorice koprskega gledališča Katje Pegan jo je podpisalo še sedem strokovnjakov na področju gledališča oziroma vidnih osebnosti, ki so prepoznale pomen ustanovitve gledališča za otroke na Obali. Prvopodpisani Anton Baloh, dolgoletni ravnatelj Osnovne šole Koper in direktor direktorata za osnovne in srednje šole, je poudaril, da so s podpisom pobudi želeli dati "nov zagon, novo obliko in status, ki ga v tem trenutku sicer živi, vendar ji ni priznan". Kot pravi, podpirajo pobudo vsi ravnatelji osnovnih šol slovenske Istre pa tudi Notranjske in Krasa.

Dolgoletna dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem Mara Cotič, ki je prav tako članica strateške skupine, je omenila dosedanje sodelovanje fakultete in gledališča ter predstavila možnosti sodelovanja v prihodnje, ki naj bi se realiziralo predvsem v sodelovanju gledaliških ustvarjalcev pri študijskem delu s študenti v okviru kulturno-umetniških študijskih

Lucija Čok je ob podpisu pobude poudarila vlogo gledališča pri razvoju jezikovnih zmožnosti otrok. Foto: Alen Ježovnik
Lucija Čok je ob podpisu pobude poudarila vlogo gledališča pri razvoju jezikovnih zmožnosti otrok. Foto: Alen Ježovnik

programov.

Eno od sredstev blažitev posledic epidemije pri najmlajših
Lucija Čok, znanstvena svetnica na področju preučevanja družbenega jezikoslovja, profesorica večjezičnosti in medkulturnosti in prva rektorica Univerze na Primorskem, je opozorila na vlogo gledališča pri razvoju jezikovnih zmožnosti otrok. Dorijan Marušič, ki je novi svetovalec ministra za zdravje, pa je poudaril, da je gledališče za otroke eno od sredstev blažitev posledic epidemije pri najmlajših.

Gledališče usmerja otroke v osredotočenje in zatopljenost
Tudi Kristina Vidali, ki je pobudo podpisala v imenu Alenke Rušt, ravnateljice vrtca Koper, in Igor Saksida, profesor za slovensko književnost na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in v Kopru, sta ob podpisu pobude spregovorila o pomembnosti gledališča za otroke, predvsem vrtčevske. Saksida je poudaril, da sodobni čas močno spreminja zavest mladostnikov, zato "potrebujemo gledališče, v katerem prostor gledališke dvorane otroke usmerja v osredotočenje, zatopljenost, v razmislek".