Njena samostojna razstava z naslovom Notranje pokrajine/Imaginarni domovi ima izhodišče v tem, da so ji neštetokrat povedali, da njeno ime zveni kot finsko ime. To jo je spodbudilo, da se raziskovanja lastnega porekla loti z nove perspektive, obenem pa razišče različne mehanizme konstituiranja identitete, ki v mednarodnem okolju zahteva nenehno pogajanje in premišljevanje. Napačna domneva njenih sogovorcev o tem, od kod prihaja, pa je postala izhodišče za preizpraševanje njene lastne identitete.

V iskanju namišljene finske identitete je umetnica obiskala Helsinke in raziskovala možnosti vpisovanja v novo odkriti prostor. Njeno iskanje je dobilo smisel, ko je v kavarni priznanega finskega režiserja Akija Kaurismäkija našla neonski napis Dubrovnik. Bleščeči napis jo je spomnil na priimek dubrovniškega porekla in ustvaril povezavo med tema oddaljenima krajema. Prav film se je izkazal kot idealen medij za uprizoritev izrezanih kategorij časa, prostora in telesa, opisujejo v KiBeli.

V okviru samostojne razstave se predstavlja z videoesejem Dragi Aki, v katerem tri pisma, naslovljena na Kaurismäkija, spremljajo prizori, posneti v Dubrovniku in Helsinkih. Umetnica v svojih pismih režiserja sicer nagovarja kot starega znanca, čeprav gre v resnici za pisma brez prejemnika.

"Film sestavljajo večplastni, prekrivajoči se prizori, ki pa ne povedo veliko o določeni lokaciji. Razumeli bi jih sicer lahko kot Jug ali Sever, čeprav tudi ta delitev ni ravno ustrezna ali dokončna. Robovi posnetih prizorov, zmehčani z montažo, se med seboj zlivajo, pri tem pa je ravno izbrani medij omogočil vznik tretjega premaknjenega/imaginarnega prostora. Prizori morja, palm, borovcev ter tudi industrijski motivi imajo v filmu skorajda slikarske lastnosti, ob poslušanju vsebine pisem pa nas prevzame osupljiva estetika novonastalega ne-kraja," so zapisali.

Video, instalacija in performans, koreografija in ples
Nina Kurtela je vizualna umetnica in plesna ustvarjalka, ki se ukvarja s koreografskimi in prostorsko-specifičnimi praksami. Ustvarja v različnih medijih, kot so video, instalacija in performans, koreografija ter ples. V mednarodnem prostoru se je predstavljala v različnih kontekstih – v muzejih in galerijah, na gledaliških, plesnih in filmskih festivalih ter v javnem prostoru.

Bila je nominirana za Berlinsko nagrado za umetnost (2018) in prejela tudi Japonsko nagrado za medijske umetnosti New Face Award Tokio, nagrado X-border Art Biennial na Švedskem, nagrado Henkel Art Award (nagrada za mladega umetnika_co CEE) Dunaj, Essl Art Award CEE Dunaj. Študirala je v okviru programa Ples, kontekst, koreografija na HZT, Univerzi za umetnost v Berlinu in magistrirala iz vizualnih umetnosti in likovne pedagogike na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu.

Razstava je odprta do 23. julija 2022.