Pesnica s svojo poezijo gradi mostove med več kulturami in jeziki. "Njen 'slovensko' prepoznavni pesniški jezik, prepleten z religijskimi in mitološkimi simboli ter nadrealističnimi elementi, ki sestopajo v realistični svet z vsakodnevnimi bivanjskimi vprašanji, odlikujeta svežina in živahnost z mero duhovitosti oz. samoironije," je še zapisano v obrazložitvi nagrade. Ob tem tudi, da njene pesmi prežema aktualna družbena kritika s konkretno naslovljenimi vprašanji migracij, birokratizacije, nacionalnega pohlepa, čustvenega stradanja in pozabljanja zgodovine.
Pisateljica, esejistka, prevajalka in kritičarka je tako dobitnica nagrade 19. Lirikonfesta Velenje, poimenovane velenjica – čaša nesmrtnosti. Za čašo nesmrtnosti so bili tokrat nominirani še Miklavž Komelj, Barbara Korun in lanski lavreat Uroš Zupan.
Nagrado podeljujejo avtorjem za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus za odrasle, izkazan z najmanj dvema vrhunskima pesniškima zbirkama in najmanj eno prevedeno pesniško zbirko. Od lani je nagrada znova denarna, znaša pa 3000 evrov.
Sprevodnik v čezmejnem avtobusu / je sedeže obrisal / s pozabljeno brošuro o človekovih pravicah.
V številnih tujih jezikih
Lidija Dimkovska se je rodila v Skopju in tam tudi končala študij primerjalne književnosti in na univerzi v Bukarešti doktorirala iz romunske književnosti, od leta 2001 pa živi in ustvarja v Ljubljani. Objavila je šest pesniških zbirk in tri romane. V svojih delih se pogosto dotika tem izseljenstva.
V makedonski jezik prevaja slovensko in romunsko književnost. Njena dela so prevedena v številne tuje jezike. Uredila je tudi antologijo sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji Iz jezika v jezik (2014). Leta 2016 je postala najmlajša dobitnica evropske nagrade Petruja Krduja za poezijo.
Pesmi piše v makedonščini, v slovenščino jih prevaja njen mož, pesnik Aleš Mustar. "Čeprav sem zmožna pisati tudi v slovenskem jeziku, je moja odločitev tudi kulturnopolitična, ker prihajam iz majhne države, kot je Makedonija, v majhno državo, kot je Slovenija. Zdi se mi prav, da vztrajam pri maternem jeziku, da pa so moja dela tudi prevedena v slovenski jezik," je v pogovoru za Televizijo Slovenija pred leti povedala avtorica.
Četrtič bodo nagradili tudi najboljši slovenski potopis
Poleg čaše nesmrtnosti bodo na Lirikonfestovi Akademiji Poetična Slovenija, ki je predvidena za konec maja, a bo morda zaradi pandemije koronavirusa prestavljena na september, četrtič podelili nagrado krilata želva za najboljši slovenski potopis, objavljen v preteklem letu. Podelili bodo tudi častni naziv ambasador slovenske književnosti in jezika oz. mednarodno Pretnarjevo nagrado ter prevajalsko priznanje Lirikonov zlat za vrhunske festivalne prevode novejše poezije za odrasle. Prvič pa bodo izročili priznanji mlada želva in modra želva za najboljša kratka potopisa mladih in izkušenih popotnikov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje