Letošnja prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo Milko Šparemblek (levo) in Stojan Kerbler. Foto: BoBo
Letošnja prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo Milko Šparemblek (levo) in Stojan Kerbler. Foto: BoBo

Soditi o funkcionalnosti države zgolj skozi prizmo lastnih potreb, interesov in užitkov je, milo rečeno, sebično, pritlehno poenostavljanje.

Ira Ratej

"Nekaj bridko ironičnega je v tem, da mora vsakokratni govornik na predvečer kulturnega praznika prepričevati ljudstvo in izvoljene zastopnike, kako nujna je umetnost za identiteto posameznika in za obstoj naroda. Prav tragikomično je, da leto za letom bolj ali manj borbeno s tega mesta utemeljujemo razloge za obstoj umetnosti, medtem ko v prvi vrsti sedi osem izjemnih umetnic in umetnikov, ki so s svojimi umetninami trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico," je dejala na začetku govora.

Prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo Stojan Kerbler, ki je v svojem govoru med drugim poudaril, kako se je spremenil odnos do fotografije v kulturi. Foto: BoBo
Prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo Stojan Kerbler, ki je v svojem govoru med drugim poudaril, kako se je spremenil odnos do fotografije v kulturi. Foto: BoBo
Portreti Prešernovih nagrajencev

V nedeljo ob 21. uri bo na 1. programu TV Slovenija oddaja Portreti Prešernovih nagrajencev. Vabljeni k ogledu.

Ali imajo ti govori kakšen učinek? Je po teh govorih v knjigarnah, gledališčih, operah, galerijah, kinodvoranah kaj več obiskovalcev? Ali ti govori sprožijo spremembo kulturne politike? Prav nič od tega. Edine merljive rezultate učinka teh govorov dokumentirajo samo spletni forumi, kjer se približno 24 ur po proslavi anonimni davkoplačevalci vneto kosajo med sabo, kdo med njimi bo še bolj žaljivo zabelil zmerljivke na račun umetnikov. Ob tem se pridušajo, češ za kakšne nepotrebne stvari se vendar trati denar, ki ga neprostovoljno namenjajo državi v obliki davkov in prispevkov. Naj torej tiste med vami, ki se sprašujete, zakaj morate plačevati za tisto umetnost, ki se vas ne dotakne, vam ni všeč ali je ne razumete, spomnim, da plačujete tudi za vse medicinske posege in specialiste, ki jih ne boste nikoli potrebovali," je med drugim v svojem govoru dejala slavnostna govornica in predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej. "Soditi o funkcionalnosti države zgolj skozi prizmo lastnih potreb, interesov in užitkov je, milo rečeno, sebično, pritlehno poenostavljanje."

Baletni koreograf, plesalec, dramaturg in režiser Milko Šparemblek. Foto: BoBo
Baletni koreograf, plesalec, dramaturg in režiser Milko Šparemblek. Foto: BoBo

Smo umetniki, ki opominjamo, da je gmotno stanje na področju porazno, ker se razmere, v katerih ustvarjamo, slabšajo, tudi taki ozkogledni sebičneži? Ne, nismo, ker naše delovanje ni grabežljivost zase, ampak je vedno usmerjeno k sočloveku, je poudarila slavnostna govornica in bila zelo kritična do delovanja ministrstva za kulturo. Kot je dejala, se na ministrstvu reševanja nerešljivih težav lotijo tako, da odgovornost in razvoj za razvoj umetnosti prenašajo na druge, novoustanovljene agencije in centre. "Agencijo si je treba predstavljati kot nekakšen jez med ministrstvom in mogočno reko zahtev za financiranje. Da bi se izognilo preteči povodnji zahtev, ministrstvo ustanovi jez. Naloga agencije oziroma jeza pa je vodno pot zaustaviti vsem hkrati: stoletnim strugam institucij, hrumečim hudournikom novonastajajočih skupin, nepredvidljivim podtalnicam nevladnikov in živahnim potočkom samostojnih ustvarjalcev."

Edine merljive rezultata učinka teh govorov beležijo samo spletni forumi, kjer se približno 24 ur po proslavi anonimni dakvloplačevalci vneto kosajo med sabo, kdo med njimi bo še bolj žaljivo zabelil zmerljivke na račun umetnikov.

Ira Ratej o vplivu vsakoletnih govornikov na proslavi pred kulturnim praznikom

Kot je poudarila, prava umetnina vzbuja nelagodje, odpor, otožnost in osuplost, ker šele tako predrami sočutje, vzbudi občutek dostojanstva in premika meje miselnega obzorja.

Letošnja velika lavreata in šesterica prejemnikov nagrad sklada
Letošnji Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejmeta fotograf Stojan Kerbler ter baletni koreograf, plesalec, dramaturg in režiser Milko Šparemblek.

Kerbler je v svojem govoru orisal svojo pot in spremembo položaja fotografije znotraj umetnosti. Fotografija je potrebovala veliko časa, da si je utrla svoje mesto v kulturi. Danes je, kot je poudaril, zelo drugače. "Fotografija je postala medij vsakega izmed nas. Fotoaparat ali telefon nam daje tehnično solidno fotografijo, pogosto zato mislimo, da je naša fotografija kakovostna. Seveda samo tehnično," je opomnil fotografski mojster in pozval k ustanovitvi muzeja slovenske fotografije.

Slavnostna govornica Ira Ratej je bila zelo kritična do ministrstva za kulturo. Foto: BoBo
Slavnostna govornica Ira Ratej je bila zelo kritična do ministrstva za kulturo. Foto: BoBo

Šparemblek se je na začetku svojega govora spomnil velikih baletnih mojstrov Pine in Pia Mlakarja, pri katerih se je tudi učil, kar pa je bila zahtevna naloga.

Ob njiju je bilo izpostavljenih tudi šest nagrajencev Prešernovega sklada za pomembne umetniške dosežke v zadnjih treh letih. Te nagrade so šle letos v roke režiserja Roka Bička, kostumografa Alana Hranitelja, igralke Nine Ivanišin, akordeonista Luke Juharta, prevajalke Suzane Koncut in grafičnega oblikovalca Nejca Praha.

Velika Prešernova nagrajenca sta fotograf Stojan Kerbler in baletnik Milko Šparemblek

Tokratni umetniški program prireditve, naslovljen Kam?, je zasnoval režiser Vito Taufer, prireditev je vodil Tadej Toš. Za vsebinsko izhodišče je režiser postavil Prešernovo Zdravljico, obred napitnice ob novem vinu, kjer je združena misel o prijateljstvu z željo po medsebojnem spoštovanju, miru, dobroti in svobodi, ki naj vladajo svetu. "S to predstavo smo skušali počastiti osem umetnikov, ki so veliko prispevali k naši skupni stvari. Ker takih praznikov ni veliko, se nam je zdelo, da moramo pokazati veselje, ki ga bodo deležni ljudje v dvorani in doma pred sprejemniki," je v pogovoru Prešerno po Prešernu dejal Taufer.

18. februarja bo znana vsebina nacionalnega programa za kulturo
"Vsako leto je posebno leto, predvsem na kreativnem območju. Ta del vprašanja je bolj namenjen Prešernovemu odboru,
" je glede spolne zastopanosti med nagrajenci v pogovoru po prireditvi za TV Slovenija dejal minister za kulturo Zoran Poznič, ki je ob tem napovedal, da bo 18. februarja predstavil predlog nacionalnega programa za kulturo, strateškega dokumenta za prihodnjih osem let, nacionalnemu svetu za kulturo in potem tudi javnosti. "Vem, da bo to, kar smo pripravili, na marsikaterem polju kulture začrtalo smeri razvoja v 21. stoletju."

Kdo je poleg nagrajencev zasedel oder?
Poleg voditelja Tadeja Toša so nastopili še Magnifico in Schatzi, Iztok Mlakar, Matej Puc, Urška Arlič Gololičič, Vasko Atanasovski v kvartetu z Žigo Golobom, Miho Petricem in Marjanom Stanićem ter Komorni pevski zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki mu je dirigiral Ambrož Čopi.

Letošnja novost pri prenosu v živo
V prenosu, ki ga je režiral Slavko Hren, je bilo prvič omogočeno spremljanje prireditve senzorno oviranim gledalcem in poslušalcem, gluhim in naglušnim s tolmačenjem v znakovni jezik in živimi podnapisi, slepim in slabovidnim z živim avdioopisom.

Podelili Prešernove nagrade
Proslava pred kulturnim praznikom
Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada
Prešerno po Prešernu