Foto: Televizija Slovenija
Foto: Televizija Slovenija
Monografija Roberta Inhofa. Foto: Televizija Slovenija
Monografija Roberta Inhofa. Foto: Televizija Slovenija

Pred dnevi je z istoimenskim naslovom razstave izpod peresa umetnostnega zgodovinarja in direktorja murskosoboške galerije Roberta Inhofa izšla še obsežna pregledna monografija o razstavljenih delih in umetnikih.

Osrednje teme razstave in monografije so melanholija, tesnoba in osamljenost, ki so se v zadnjih petih desetletjih najočitneje izrazile pri prekmurskih umetnikih. Predstavljena dela pa so pomemben kamen v mozaiku stalne zbirke murskosoboške galerije.

Robert Inhof. Foto: Televizija Slovenija
Robert Inhof. Foto: Televizija Slovenija

"Umetniki, ki so predstavljeni na tej razstavi, so izbrani tematsko. Predstavil sem vse tisto, kar se po navadi veže s tako imenovanim prekmurskim slikarstvom oziroma občutki, ki se pojavljajo ob teh delih. Hkrati sem skušal dokazati, da nekaj takega, kot bi bila prekmurska umetnost kot neka umetnost rezervata, kot neka umetnost, ki je izolirana od preostalega – ne obstaja. Prav prek teh momentov melanholije, tesnobe, osamljenosti sem poskušal ta dela umestiti v neki širši kulturološki smoter oziroma aspekt in poskušal dokazati, da je to tematika, ki je univerzalna. Z razstavo in monografijo o njej želimo pokazati, da Prekmurje niti na področju likovne umetnosti ni osamljen brod, ki brezciljno plove po zakotnih močvirjih anonimnosti in lastnega malodušja. Prekmurje prav tako ni območje, kjer bi bilo vse povsem drugače, kot je v preostalem delu Slovenije, ter neprimerno dolgočasnejše in zaostalo. Bistvo umetniških del predstavljenih umetnikov je prav v tem, da jih po kakovosti ne moremo več razumeti kot lokalne umetnike, saj so se morali dokazati v širšem domačem in tujem prostoru, ki se za lokalizme in lokalne specifike niti najmanj ne meni. In če gledate, pozorno vidite, da ti umetniki, ki so predstavljeni na razstavi, ne iščejo svojega motiva prek Dnevnika, dnevnega časopisa in dnevnih problematik, ampak izhajajo izključno iz svojega lastnega izkustva," je povedal Robert Inhof.

Izrazi tesnobe v prekmurski likovni umetnosti
Sandi Červek. Foto: Televizija Slovenija
Sandi Červek. Foto: Televizija Slovenija

Dela 13 prekmurskih likovnih umetnikov – Igor Banfi, Dubravko Baumgartner, Nikolaj Beer, Robert Černelč, Sandi Červek, Ladislav Danč, Marjan Gumilar, Štefan Hauko, Zdenko Huzjan, Nataša Kos, Franc Mesarič, Mirko Rajnar, Dušan Šarotar – so od zdaj zajeta tudi v znanstveni monografiji, ki na vsem razumljiv način govori o ustvarjalcih in njihovih delih.

Med njimi je tudi Sandi Červek, ki je oblikoval monografijo. "Gre za strokovno literaturo, ki ne dopušča prevelikega posega oblikovalca. Držal sem se tudi nasveta, ki mi ga je nekoč dal prijatelj, znani oblikovalec, in sicer je dejal, da je dober dizajn tisti, ki ga ne opaziš, ampak ti je prijetno, ko vzameš knjigo v roke," je povedal.

"Vizualna podoba knjige je odlična. Deluje resno, nevsiljivo, ne deluje kot prospekt in ne kot nekaj razkošnega, za kar ne vemo, ali gre za knjigo ali bombonjero. Leva stran v knjigi je prazna, navedeni so zgolj osnovni podatki o delu. Na desni strani je reprodukcija. Tako je zaradi tega, ker so avtorji navedeni po abecedi in bi se sicer kaj hitro lahko zgodilo, da bi se vizualno na obeh straneh lahko motile. Tako pa se bralec lahko posveti vsakemu posameznemu delu," pa je dodal Robert Inhof.

Predvsem pa gre za pomemben vpogled v polstoletno prekmursko likovno umetnost, ki bo ostal zanamcem tudi po razstavi, ki je na ogled do konca januarja.