Osumljenec v žarišču biblične zagate je profesor Dirk Obbink, eden najuglednejših in najpomembnejših akademikov s področja klasične književnosti na svetu. Obbink, ki je po rodu iz Nebraske in je bil tudi prejemnik MacArthurjeve štipendije za genije, je dolga leta upravljal univerzitetni Projekt Oxyrhynchus papyri, več sto let staro zbirko besedil, ki so jo leta 1896 našli v nekem smetnjaku v Egiptu.

Obbink je obtožen, da je izmaknil vsaj enajst fragmentov starodavne izdaje Biblije in jih prodal družini Green, ki ima v lasti verigo trgovin Hobby Lobby, vodi pa tudi Muzej Biblije in dobrodelno organizacijo v Washingtonu. Profesor, ki je uradno še zaposlen na Univerzi v Oxfordu, se na obtožbe in poizvedovanje medijev doslej še ni odzval.

Edini na svetu: delček Evangelija po Marku iz 1. stoletja
Treba je vedeti, da so resnično stari izvodi Nove zaveze zelo redki. Najstarejši skoraj v celoti ohranjeni primerek datira šele v 5. stoletje, večina posamičnih ohranjenih fragmentov pa ni nastala prej kot v 3. stoletju. Obbink je kot eden vodilnih svetovnih papirologov v okviru projekta Papyri te fragmente preučeval med letoma 1998 in 2006.

Leta 2012 se je v stroki razširila govorica, da je majhna skupina akademikov odkrila najstarejši znani fragment Svetega pisma. Neposvečeni o njem niso vedeli skoraj ničesar, le to, da je šlo za prvih nekaj vrstic Evangelija po Marku; zapis naj bi nastal v prvih sto letih po Jezusovi smrti.

Skrivanje informacij samo po sebi zgovorno
Tisti redki strokovnjaki, ki so artefakt videli, so morali podpisati stroge pogodbe o nerazkrivanju informacij ‒ kar je bilo menda že samo po sebi zadostna identifikacija. V tem poslu je menda družina Green edina, ki zahteva tovrstne pogodbe, kot je poročal The Daily Beast. Predsednik Hobby Lobbyja Steve Green, ki je v pičlih desetih letih sestavil eno največjih zasebnih zbirk biblijskih artefaktov na svetu, je v intervjuju za neko knjigo celo sam namignil, da je fragment v njegovem arhivu.

Obstoj in lastništvo fragmenta sta naslednjih sedem let ostala uradno nepotrjena ‒ dokler ni Greenov Muzej Biblije, ki razstavlja velik del lastnikove zasebne zbirke, objavil dokumentacije, iz katere je razvidno, da naj bi jim Obbink leta 2013 prodal tako zgoraj omenjeni delec kot tudi tri druge stare odlomke Svetega pisma. V pogodbi je bilo zapisano, da ima lahko Obbink še vedno dostop do artefaktov v raziskovalne namene.

Združenje za raziskave Egipta, ki ima v lasti Projekt Oxyrhynchus papyri (in njegovo zbirko), je Obbinka z vodstvenega položaja pri projektu odstavilo "zaradi nezadovoljivega opravljanja dolžnosti, pa tudi zaradi skrbi v zvezi z njegovo domnevno vpletenostjo v preprodajo starodavnih dokumentov". "V juniju 2019 smo preklicali njegov dostop do zbirke, dokler ne pojasni odkrite pogodbe o prodaji iz leta 2013. Univerza v Oxfordu zdaj raziskuje domnevno odstranitev naše lastnine iz univerzitetnih prostorov in njeno preprodajo."

Nas čakajo še nova razkritja?
Strokovnjak za Novo zavezo Brent Nongbri je po razkritju afere za The Guardian komentiral: "Preprodaja rokopisa in poskus zakritja dokumentacije o tem je skoraj nezaslišana gesta. Ampak treba je poudariti besedici "za zdaj". Ne poznamo še polne razsežnosti tega, kar se je zgodilo. Čisto mogoče je, da je bilo Hobby Lobbyju prodanih še več predmetov."

Muzej Biblije se je že večkrat znašel v težavah zaradi izvora svojih eksponatov. Leta 2017 so morali plačati trimilijonsko kazen, ker so na tisoče starodavnih iraških artefaktov uvozili nezakonito ‒ prek Arabskih Emiratov in Izraela ‒ ter z napačnimi oznakami. Takrat so se opravičili, češ da "niso v celoti razumeli, kako kompleksen je postopek nakupa" in da so se zanašali na preprodajalca, ki predmetov "ni znal" pravilno poslati.