Premierno bodo operno predstavo uprizorili v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu 18. februarja prihodnje leto.

Skladatelj opere Julija je Aleš Makovac, avtor libreta je Igor Grdina, režiral jo bo Rok Rappel Rocc.

Živela je v gradu Neuhof
Za tematiko so se odločili, ker se je Primičeva Julija po poroki priselila v Novo mesto, kjer je živela v moževem gradu Neuhof. Tam je tudi umrla in je pokopana na novomeškem šmihelskem pokopališču.

Opero uokvirjata prolog in epilog, ki se v graščini Neuhof odvrtita v zadnjih urah njenega življenja. Libreto je vsebinsko svobodna fantazija na življenjepis Franceta Prešerna in zapis Janeza Trdine o Primičevi Juliji. Zamislili so si ga kot podlago za veliko klasično opero z baletom, ansambelskimi prizori, ansambli in arijami. Vaje bodo začeli novembra.

"Verzi v njem so rimani, Prešernove formulacije pa so uporabljene na način literarnega pasticcia," opisuje Grdina.

Irena Yebuah Tiran bo nastopila v vlogi Julije
Umetniška vodja solistov in mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran bo nastopila v vlogi Julije. Sodelovanje pri operi je že potrdilo več opernih pevcev, med temi je bodoča Julija navedla Klemna Torkarja, Gregorja Ravnikarja, Barbaro Sorč in Gajo Sorč. Namesto zbora bo poleg solistov nastopil vokalni ansambel, sestavljen iz mladih šolanih pevcev, ki iščejo priložnost za delo, je še povedala. V umetniškem ansamblu bo 30 članov, v tehnični ekipi pa dvanajst.

Pri glasbeni govorici ostajajo zvesti melodiki in tonalnosti ter poslušalca skuša voditi skozi čas in poudariti močna čustva vseh protagonistov, je na današnji novinarski konferenci napovedal skladatelj, ki je obenem koordinator za kulturo Zavoda Novo mesto.

Še vsaj devet ponovitev te dvourne opere
Po besedah libretista Grdine opera prikazuje tri ljubezni Franceta Prešerna. Prvo dejanje obravnava konec pesnikove zveze z Marijo Kljun in njegovo seznanitev z Julijo. Drugo dejanje tematizira edini ples, na katerem sta se Julija in Prešeren srečala, tretje dejanje pa prikazuje Julijino poroko in vznik Prešernove ljubezni do Ane Jelovšek.

Režiser in scenograf Rocc je pojasnil, da režijska postavitev "opere večne ljubezni" izhaja iz danih zgodovinskih predpostavk, med drugim pa se dotika vprašanja, "kako se počutijo muze".

Po premieri pa načrtujejo še vsaj devet ponovitev te dvourne opere, sodobna in enostavna scenska postavitev pa jim bo omogočila tudi gostovanja.