Kultura
(7)
false
Na Univerzi v Ljubljani se zavedajo svojega jezikovnega poslanstva. Foto: BoBo
       V času, ko je internacionalizacija ne le želja, ampak potreba, je še pomembneje, da se zavedamo vseh razsežnosti tega procesa in ga ne osredinimo zgolj na vprašanje, ali tujim študentom ponuditi predavanja tudi v tujem jeziku, marveč razmišljamo tudi o tem, kako spodbuditi razvoj slovenščine v akademskem okolju.       
 Simona Kranjc

Dodaj v

Ljubljanska univerza pripravlja jezikovno strategijo za zaščito slovenščine

V dokumentu bodo opredelili svoje jezikovno poslanstvo
20. februar 2017 ob 17:58
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Univerza v Ljubljani pripravlja jezikovno strategijo, ki bo zagotovila optimalno kombinacijo uporabe in razvoja slovenskega jezika na univerzi ob hkratnem stopnjevanju vključenosti v mednarodni prostor.

Delovno skupino, ki bo oblikovala jezikovno strategijo in bo ustrezala univerzi kot celoti, sestavlja 11 strokovnjakov z različnih področij dela. Med njimi so predstavniki različnih članic Univerze v Ljubljani, in sicer Biotehniške fakultete, Fakultete za družbene vede, Filozofske fakultete ter Fakultete za matematiko in fiziko ter rektorata, študentov in Instituta Jožef Stefan, so sporočili z Univerze v Ljubljani.

Več članov komisije je že imelo vidno vlogo v razpravah o slovenskem jeziku v preteklosti. Med njimi sta tudi vodja delovne skupine Rektorske konference RS za jezik Simona Kranjc in soavtor monografije o rabi jezika v visokem šolstvu Marko Stabej. Oba sta tudi redna profesorja na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Jezikovno poslanstvo univerze
"V času, ko je internacionalizacija ne le želja, ampak potreba, je še pomembneje, da se zavedamo vseh razsežnosti tega procesa in ga ne osredinimo zgolj na vprašanje, ali tujim študentom ponuditi predavanja tudi v tujem jeziku, marveč razmišljamo tudi o tem, kako spodbuditi razvoj slovenščine v akademskem okolju," je ob potrditvi sklepa izjavila Kranjčeva.

Šlo bo za dokument, v katerem bo univerza opredelila svoje jezikovno poslanstvo glede nadaljnjega razvijanja slovenščine in zagotavljanja kakovosti pedagoške ter znanstvene komunikacije v državnem in mednarodnem okviru, pa je poudaril Stabej. Strategija bo uspešna le, če bo postala živi vir jezikovne ozaveščenosti v univerzitetnem in širšem okolju, je dodal.

Z ustanovitvijo skupine so po njihovih besedah na Univerzi v Ljubljani pokazali, da se zavedajo svoje vloge v procesu jezikovnega načrtovanja in da jo želijo odgovorno opraviti. Strategija bo zapolnila prazen prostor v univerzitetnem okolju, kjer je pogosto razvoj na področju jezika prepuščen ohlapnim zakonskim okvirom in stališčem posameznikov, ki so bolj ali manj naklonjeni dejavnostim, povezanim z rabo jezika.

Strategija bo predvidoma pripravljena do konca leta.

G. K.
Prijavi napako
Komentarji
Applecore
# 20.02.2017 ob 18:13
Pravilno! Glede na to, da je prav slovenski jezik tisti glavni identifikacijski in tudi povezovalni člen vseh Slovencev, je prav, da se ga na akademski ravni ne zapostavlja, ampak neguje.
Dragoon
# 20.02.2017 ob 21:02

stewie
A bodo šli uničevati vse registrske tablice, kjer zaporedje črk spominja na bivši totalitaren, enopartijski režim v večnacionalni južnoslovanski državi?


Tisto je bil SAZU, ne univerza, je bil pa kandidat za bob leta, ja :D.
veronikad
# 20.02.2017 ob 18:26
če bi se zakoj o javni rabi slovenščine zares kej uresničeval bi mesta in ceste zelo drugače zgledala, ampak sm pač vsestransk podložni in servilni kapitalu "zaradi delovnih mest"
Nori znanstvenik
# 21.02.2017 ob 09:14
Ne gre le za predavanja in vaje v angleščini, ki bi bila v okviru namenskih programov za tuje študente, kot predlaga "naš človek" pač bolj ali manj tvegana poslovna odločitev posamičnih fakultet - država tega ne bi financirala. Kako rešiti situacijo, ko mora biti razpis za mesto univerzitetnega učitelja mednarodni, učitelj ima tri leta časa, da se nauči slovensko govorit (kako dobro pač ni povsem definirano), delat pa mora začet takoj? Vsekakor bi bilo dobrodošlo pridobit na naše univerze tudi nekaj dobrih tujih učiteljev zaradi njihovih izkušenj z drugačnimi sistemi in zaradi povezav, ki jih prinesejo s seboj (žal se večinoma verjetno prijavljajo reveži iz bolj ali manj oddaljenega Vzhoda, ki se jim slovenske plače zdijo visoke), po drugi strani pa se bo naš jezik iz univerz hitro izgubil, če ne bo tudi pri zaposlovanju razumnih omejitev.
naš človek
# 21.02.2017 ob 02:45
V Romuniji so se čudili, zakaj nimamo tudi (!) študija v angleščini, da bi kaj zaslužili s tujimi študenti ... Ne vem sicer, kakšni so bili predlogi

Z ohranjanje in širitev slovenščine je po mojem bolje, da študentje pridejo sem in se naučijo slovenščine, kot pa da sprejmemo samo tiste, ki se bodo kdove kako že prej naučili dovolj dobro za študij v slovenščini.
stewie
# 20.02.2017 ob 18:51
A bodo šli uničevati vse registrske tablice, kjer zaporedje črk spominja na bivši totalitaren, enopartijski režim v večnacionalni južnoslovanski državi?
abcabc
# 20.02.2017 ob 18:49
Brezvezni fecn papirja. Škoda časa. Slovenščino je treba govoriti, ne pa pisati strategij.
Kazalo