Z izhodišči oblikovanja novega NPK-ja, ki jih je predstavila državna sekretarka ministrstva Petra Culetto s sodelavci, se je nacionalni svet za kulturo seznanil prejšnji ponedeljek.

Predsednica NSK-ja Uršula Cetinski. Poleg nje so člani še Andrej Gaspari, Maša Jazbec, Marko Vatovec, Mitja Čander, Jurij Krpan in Iztok Kovač. Foto: BoBo

Predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski je sporočila, da je bila javnost v oblikovanje dokumenta vključena na podlagi več delavnic in programa Inovativen.si. V pripravi sta NPK od leta 2020 do leta 2027 in akcijski načrt oziroma operativni del NPK-ja od leta 2020 do leta 2023. Po besedah državne sekretarke naj bi oba dokumenta prišla v javno obravnavo januarja ali februarja.

Člani sveta, poleg Uršule Cetinski so to še Andrej Gaspari, Maša Jazbec, Marko Vatovec, Mitja Čander, Jurij Krpan in Iztok Kovač, so med drugim poudarili razvojno naravnost uvodnega osnutka besedila, s katerim so se seznanili. Poudarili so tudi potrebo po medresorskem povezovanju kulture z drugimi področji in opozorili na "nujnost repozicioniranja delovanja" resornega ministrstva, s katero naj se "dvigne kakovost upravljanja in debirokratizacija kulturnega sektorja".

Kot je sporočila predsednica, so predlagali, da bi bili ukrepi, ki jih bosta vsebovala predloga omenjenih dokumentov, zastavljeni realno in uresničljivo.

Svet v novi sestavi, kot jo je septembra potrdil DZ, je opredelil tudi glavne teme, ki se jim bodo posvetili na sejah v prihodnjem letu: obravnavali bodo vključevanje kulture v kohezijske politike, prostorsko problematiko v kulturi, s katero se spoprijemajo tako javni zavodi kot nevladne organizacije, digitalizacijo v kulturnem sektorju, perspektivo razvoja slovenske muzejske mreže, medresorsko sodelovanje med ministrstvom za kulturo in drugimi ministrstvi ter dostopnost kulture v Sloveniji.