Franček, novi jezikovni portal za najmlajše, nastaja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, namenjen bo predvsem osnovnošolcem in učencem začetnih razredov različnih srednjih šol.

Foto: Promocijsko gradivo

"Gre za uvod v uporabo slovarja," pojasnjuje Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in koordinator projekta. "Franček bo na vprašanje o vsaki slovenski besedi odgovoril tako, da bo povedal, kaj pomeni, kakšni so njeni sinonimi, kakšne so podpomenke, nadpomenke, kako se je to besedo uporabljalo v zgodovini, kakšen je izvor besede, kako se ji reče v različnih slovenskih narečjih. Hkrati pa bodo slovarji povezani še s stranjo Kje je kaj v slovnici, ki bo vsebovala kratek pregled slovenske slovnice, za učitelje bo vzpostavljena Jezikovna svetovalnica." Ta že deluje in si jo lahko ogledate, vse ostalo pa bo na voljo najpozneje leta 2021, ko bo projekt končan. Vključen bo tudi nabor gradiv za pouk slovenskega jezika v osnovnih in srednjih šolah z opisom učnih metod za učitelje.

Jezikovni portal Franček na www.franček.si nastaja s pomočjo učiteljev in učencev 21 šol po Sloveniji, ki pomagajo prostovoljno. Poleg raziskovalcev z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU sodelujejo še strokovnjaki Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani in podjetja Amebis. "Učiteljem teh šol pripravimo osnutke, ki jih predstavijo učencem. Ti izpolnijo anketo in nam sporočijo svoje izsledke, nato na podlagi njihovih pripomb še kakšno reč spremenimo ali dodamo. Hkrati pa nam učenci in učitelji tudi zelo pomagajo pri zbiranju besedil, na podlagi katerih nastaja nov Šolski slovar slovenskega jezika. Slovar bo narejen prav na osnovi besedil osnovnošolcev, srednješolcev in nekaterih knjižnih del ter učbenikov od 1. do 5. razreda osnovne šole," še dodaja Ahačič. Slovar bo tako vseboval le besede, ki so aktualne za učence do 5. razreda osnovne šole in bo zato prvi slovenski slovar za najmlajše. "Prvi seveda le, če izvzamemo Otročji slovar Sebastijana Krelja iz 16. stoletja," se še namuzne sogovornik.

"Znanje slovenščine pri današnjih učencih je dobro"

Ob tem se postavlja vprašanje, ali je slovenski jezik med mladimi res tako ogrožen, kot nekateri opozarjajo. Pogosto slišimo različna ugibanja, da zaradi kratkega, zelo slengovskega izražanja mladih, slovenščina počasi izginja. Kozma Ahačič, eden boljših poznavalcev tega področja, pravi, da to ne drži, da smo Slovenci zelo nagnjeni k temu, da tarnamo nad usodo svojega jezika tudi v trenutku, ko mu ne gre slabo. "Znanje slovenščine pri današnjih učencih je dobro, pri čemer nisem nekritičen do določenega pouka slovenščine, zato sem tudi napisal slovnici za osnovno in srednjo šolo. A vidim, da je ogromno učiteljev, ki vlagajo zelo veliko naporov v to, da bi bila slovenščina kvaliteten predmet, in tudi učenci vedno bolj spoznavajo, da so lahko tudi v slovenščini sproščeni. Velikokrat namreč pozabljamo, da je ravno to, da mladi v slovenščini uporabljajo svoj sleng, zagotovilo, da bodo v odrasli dobi z enakim veseljem govorili tudi v knjižni slovenščini, saj se je bodo doučili."

Jezikovni portal Franček nastaja v sklopu projekta ministrstva za kulturo s finančno podporo Evropske unije, javno bo popolnoma dostopen ob koncu projekta leta 2021. Foto: Promocijsko gradivo